Sprememba kroženje zraka bi lahko imela dolgotrajen vpliv na velik del biosfere

Asist. Matic Pikovnik, mag. meteorologije, je raziskovalec in doktorski študent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Glavnino mojega raziskovalnega dela predstavlja programiranje, tako da pri delu uporabljam skoraj izključno računalnik.

Ker ta ne potrebuje predstavitve, bi tu omenil še nov eksperiment, ki ga v okviru FMF pripravljamo za rabo v učne in demonstracijske namene. Gre za eksperiment v obliki vrteče se valjaste posode, napolnjene z vodo. Na sredino posode postavimo manjšo posodo z ledom, s katerim ponazorimo temperaturne razlike med ekvatorjem in polarnimi predeli. Nato z dodajanjem barvil v vodo ponazorimo in prepoznamo glavne vzroke za nastanek in razvoj vremena v zmernih geografskih širinah (kamor sodi tudi Slovenija).

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Področje mojega doktorskega raziskovanja je kroženje zraka med ekvatorialnimi in subtropskimi predeli kot posledica temperaturnih razlik med tropskimi in polarnimi predeli ter vrtenja Zemlje. To kroženje ima ključno vlogo pri prenosu toplote in vlage od tropskih predelov k višjim zemljepisnim širinam ter tako bistveno vpliva na porazdelitev padavin, s tem pa na porazdelitev rastja in poselitvena območja. Konkretneje me zanimajo spremembe in trendi tega kroženja v zadnjih desetletjih ter glavni fizikalni procesi v ozadju. Omenjeno bi namreč lahko imelo dolgotrajen in škodljiv vpliv na velik del biosfere. Natančen opis tropskega kroženja zraka v modelih je tako izjemnega pomena za razumevanje in napovedovanje vremena in podnebja.

Zakaj imate radi znanost?

Pri znanosti me pritegne to, da je živa, da se ves čas spreminja in razvija ter nas nenehno sili k učenju. Hkrati me v okviru lastnega področja znanosti motivira misel, da morda utegne nekoč moje delo prispevati kamenček v mozaik znanja in razvoja meteorologije, posledično pa k boljšemu jutri vseh ljudi.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moč oziroma intenzivnost tropskega kroženja zraka vpliva na padavine v tropskih in subtropskih predelih, te pa imajo bistven vpliv na porazdelitev rastja in poselitvena območja. Natančen opis tega kroženja je tako ključnega pomena za podnebne projekcije, ki nam sugerirajo, kakšno podnebje lahko pričakujemo v prihodnosti.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Da utegnem postati raziskovalec, sem se začel počasi zavedati šele med pisanjem magistrskega dela. Takrat sem postopoma usvojil programiranje in s tem dobil pravo veselje do raziskovalnega dela.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Bolj ali manj tipične stvari, ki jih ljudje počno v prostem času. Morda lahko omenim, da sem velik športni navdušenec, precej športnih dogodkov si ogledam tudi v živo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Če moram posebej navesti eno, izberem radovednost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Želim si, da bi bilo to odkritje povezano z zdravljenjem ta hip še neozdravljive bolezni, pridobivanjem in shranjevanjem energije ali pa s prilagajanjem na podnebne spremembe. Če bi že moral, pa bi stavil na odkritje s področja umetne inteligence.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Nimam posebne želje, morda le na kratek izlet.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ne bi stavil le na en vir energije, temveč na razpršenost oziroma kombinacijo različnih obnovljivih in nizkoogljičnih virov.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

O tem nikoli nisem prav zares razmišljal. Najbrž pa z nobenim velikim imenom iz bližnje ali daljne preteklosti ne bi bilo ravno dolgčas.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Kot meteorolog bom izkoristil priložnost in posebej omenil študijski predmet podnebne spremembe, ki smo ga na fakulteti za matematiko in fiziko v okviru načrta za okrevanje in odpornost in projekta Okoljske tehnologije za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje uvedli v študijskem letu 2023/24. Predmet predstavi celosten pogled na podnebne spremembe in prilagajanje nanje na različnih področjih. Posebnost predmeta je cela vrsta predavateljev, strokovnjakov z različnih področij. Posnetke predavanj si je mogoče ogledati na youtube kanalu FMF, predmet pa se bo v živo znova izvajal tudi letos v letnem semestru.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

V pogovorih pogosto zaznam napačno predstavo, da se meteorologi ukvarjamo izključno z napovedovanjem vremena. Opcij je seveda bistveno več. Zaposlitvene možnosti meteorologov so dobre, saj nas je glede na potrebe v Sloveniji premalo. Večina je zaposlenih na Agenciji RS za okolje, nekateri opravljajo pedagoško in raziskovalno delo, vse več potreb po njih je v zasebnem, predvsem energetskem sektorju, nekaj pa jih odide v tujino, kjer praviloma zelo uspešno nadaljujejo poklicno pot na raziskovalnih inštitutih in univerzah.