Sonce se bo skrilo za Luno

Luna bo 2. julija letos v svoji orbiti pripotovala do točke, na kateri se bo navidezno srečala s Soncem in tako bo naša zvezda mrknila. Igra nebesnih teles se ne bo dogajala nad našimi kraji, ampak v ozkem pasu nad južnim Tihim oceanom, Čilom in Argentino. A v dobi spleta bomo popolni sončev mrk lahko opazovali prek številnih prenosov. Spletni prenos pa ne bo potreben za opazovanje delnega luninega mrka, ampak le pogled skozi okno (in jasno vreme) v noči s 16. na 17. julij.

Zadnji popolni sončev mrk se je z velikim pompom, ki ga znajo ustvariti Američani, zgodil 21. avgusta 2017. Opazovati ga je bilo mogoče v dolgem pasu, ki se je vil čez Severno Ameriko. Tokrat bo senca ob popolnem sončevem mrku potovala čez Južno Ameriko, večji del nebesne predstave pa se bo odvijal nad Tihim oceanom, začenši ob 18.55 po našem času (16.55 GMT).



»Po širini sence ta mrk vsekakor ne bo izstopal. Večji del pasu, kjer bo videti mrk, je nad morjem. Najdaljše trajanje popolnega sončevega mrka bo nad južnim Tihim oceanom, in sicer štiri minute in 33 sekund, tam bo širina sence 201 kilometer, na kopnem bo popolna faza mrka minila v minuti ali dveh,« je razložil Igor Žiberna, predstojnik oddelka za geografijo na mariborski filozofski fakulteti in predsednik astronomskega društva Orion.

Najdaljši sončev mrk je v optimalnih pogojih lahko dolg sedem minut in 31 sekund. Izpolnjeni morajo biti trije pogoji, je povedal Žiberna: »Prva dva pogoja sta, da je Luna v prizemlju (perigeju), torej v točki, ko je planetu najbliže, in lahko ustvari največjo senco ter da je Sonce v odzemlju (apogeju), najdlje od Zemlje. Sonce je v apogeju med 3. in 5. julijem. Tretji pogoj je lokacija, kje se pojavi mrk, če se to zgodi nad ekvatorjem, je senca lahko največja. Šestnajstega julija 2186 bo popolni sončev mrk le dve sekundi krajši od najdaljšega možnega.«
Sončevi in lunini mrki se vedno pojavljajo v paru ali celo v trojicah; tako bo sončevem mrku sledil delni lunin mrk, ki bo sredi julija opazen tudi pri nas. V nasprotju z lanskim navdušujočim poletnim in letošnjim januarskim popolnim mrkom, bo Luna tokrat le delno zašla v Zemljino senco.



»Delni lunin mrk se bo začel ob 22.01. Največji del Lune – 66 odstotkov – bo v Zemljini senci ob 23.30, ko bo luna 18 stopinj nad obzorjem. Polsenčni mrk, ki je za prosto oko težko opazen, se bo začel ob 20.43, torej še v astronomskem mraku. Vsekakor opazovalcem priporočam, naj imajo za opazovanje čim manj oviran pogled proti vzhodu oziroma jugovzhodu.« Delni mrk bo trajal dve uri in 58 minut in se bo končal okoli ene ure zjutraj.
Če bi bili orbiti Zemlje in Lune v isti ravni, bi tako vsak mesec imeli lunin in sončev mrk. Toda Lunina je za pet stopinj nagnjena glede na orbito Zemlje okoli Sonca. Navadno dvakrat na leto se sekata, in če polna luna nastopi blizu ali celo v samem (dvižnem ali padnem) vozlu, se zgodi mrk.