Solar Mesosphere Explorer

Solarni raziskovalec mezosfere, znan tudi kot Explorer 64, je bil Nasin satelit, ki je preučeval procese nastajanja in uničevanja ozona v zgornjem delu Zemljine atmosfere. Mezosfera je plast ozračja, ki se začne nad stratosfero, to je od okoli 50 do 80 oziroma 85 kilometrov nad površjem, konča se z mezopavzo. V mezosferi temperatura z višino pada, na spodnji točki je temperatura okoli ničle, na zgornji točki pa okoli minus 100 stopinj Celzija.

Večina, okoli 90 odstotkov, ozona je v spodnjem delu stratosfere (v ozonski plasti) na višini od 13 do 40 kilometrov, vendar se njegova debelina spreminja sezonsko in geografsko. Ozon vsrka od 97 do 99 odstotkov sončnega sevanja, ki je škodljivo za življenje na Zemlji. Nekaj ozona je tudi v mezosferi. Satelit je s petimi instrumenti hkrati meril gostoto ozona, temperaturo ozračja, količino vodne pare in ultravijolično sevanje.

Rezultati opazovanj so pokazali, da se gostota ozona v mezosferi spreminja iz dneva v dan in z letnimi časi ter da je glavni vzrok za te spremembe nihanje atmosferske temperature. Odvisnost med gostoto ozona in temperaturo je obratna, pri čemer znižanje temperature povzroči povečanje gostote ozona. Satelit so izstrelili oktobra 1981 z raketo Thor-Delta. Podatke je pošiljal do 4. aprila 1989, slabi dve leti kasneje je satelit vnovič vstopil v Zemljino atmosfero in zgorel.

SME (Solar Mesosphere Explorer). FOTO: Nasa/JPL