Sestavljanke in razstavljanke na robu vesolja

Glavni del nove kitajske vesoljske postaje Tiangong ali Nebeška palača že mesec dni kroži nad nami, zgradili jo bodo do konca prihodnjega leta. Novo lastno postajo v zemeljski orbiti si želijo tudi Rusi, Nasa pa bo v prihodnjih letih vlagala predvsem v razvoj lunarnih baz, medtem ko gradnjo postaj v zemeljski orbiti prepušča zasebnim podjetjem. In kaj bo z mednarodno vesoljsko postajo ISS?

Tianhe ali Nebeška harmonija, ki je osrednji del Nebeške palače, ima maso 22 ton in pol, v dolžino meri slabih 17 metrov, premer pa ima 4,2 metra. Na konstrukcijo bodo Kitajci letos in prihodnje leto dodali še več sestavnih delov, med njimi modula Wentian in Mengtian, tako da bo nastala 66-tonska konstrukcija v obliki črke T. Kitajska vesoljska agencija je pripravila program desetih odprav, šest bo tovornih in štiri s človeško posadko, ki jih bodo izstrelili s tremi različicami rakete dolgi pohod. Prva tovorna odprava Tianzhou 2 bo na sporedu predvidoma v soboto, prihodnji mesec pa bodo na postajo odpotovali trije astronavti, na njej bodo bivali tri mesece. Septembra bo sledila še ena tovorna odprava in oktobra še ena človeška – trojica bo na postaji ostala pol leta. Vsaj še dve odpravi s posadko bosta potrebni, da bodo sestavili postajo, ki bo nato krožila v nizkozemeljski orbiti predvidoma deset, morda tudi petnajst let, so pojasnili pri vesoljski agenciji.

Postaja bo precej manjša od stare 420-tonske mednarodne vesoljske postaje, katere prvi modul, rusko Zarjo, so v orbito poslali novembra 1998 in ji v dobrem desetletju dodali še petnajst modulov in velikanske sončne panele. Kitajska si prizadeva za stalno bivanje astronavtov v orbiti, kar je na mednarodni vesoljski postaji praksa že zadnjih dvajset let, zato je lastna gradnja povsem razumljiva. Kitajska namreč zaradi političnih razlogov nima dostopa do mednarodne postaje, saj naj bi obstaja nevarnost, da izmakne in izkoristi znanje o vesoljski tehnologiji.

Rusi bi spet radi na svoje

Uradno je bilo odobreno, da bo ISS delovala do konca decembra 2024, zelo verjetno pa ji bodo financiranje podaljšali še do konca leta 2028. Postaja menda še ni povsem za odpis, a sredi aprila je tudi Rusija oznanila, da si želi znova sestaviti lastno postajo. V obdobju Sovjetske zveze so imeli sploh prvo vesoljsko postajo, Saljut 1, sledilo je še nekaj različic, do leta 2001 pa so vzdrževali znamenito postajo Mir. Usoda nove postaje je odvisna od odločitve politikov oziroma Vladimirja Putina, ki bi morali za projekt odobriti precej denarja. Po besedah prvega moža Roskozmosa Dmitrija Rogozina nameravajo prve dele postaje izstreliti okoli leta 2030, za projekt pa so menda pripravljeni odšteti šest milijard evrov.



Leta 2025 bi Rusija, tako je aprila izjavil premierjev namestnik Jurij Borisov, izstopila iz projekta ISS. Mednarodna postaja je sicer zgled dobrega sodelovanja med uradnima Moskvo in Washingtonom, ki sta pogosto na nasprotnih bregovih. Nova ruska postaja po trenutnih načrtih ne bi bila stalno naseljena, saj bi bila v orbiti, kjer bi bila bolj izpostavljena nevarnemu sevanju. Rusi bi po napovedih dostop do postaje omogočali tudi mednarodnim partnerjem, podobno dobrodošlico je za svojo postajo izrekla Kitajska.

Bo Mars pokopal ISS?

Državi sta sicer vse boljši zaveznici tudi v vesolju; v začetku maja sta namreč kitajska in ruska vesoljska agencija objavili načrte o skupnem osvajanju Lune. Nove odtise stopal na sivi pustinji si želi narediti tudi Nasa, pogleduje pa še dlje, saj se v načrtih resno spogleduje z Marsom. Toda takšni velikopotezni programi so zelo dragi; gradnja lastnih raket in kapsul je skoraj vreča brez dna, sploh če se mudi. Trumpova administracija je zahtevala vnovičen pristanek na Mesecu leta 2024, kar pa se po nastopu predsednika Joeja Bidna, ki je sicer prav tako naklonjen vesoljskim podvigom, zdi manj verjetno.



Kot kaže, se Američani ne bodo odpovedali niti načrtom o postavitvi stalne lunarne baze Gateway v orbiti in kasneje še na površju Lune. Pri programu Artemis Nasi pomagajo tudi tuji partnerji, toda tekmovalno obdobje, ko je bila osvojitev Lune prednostna naloga, je minilo in ameriški kongres za osvajalske podvige ni več pripravljen odobravati skoraj neomejenih sredstev. Zato bodo morali pri Nasi denar vzeti drugim projektom in marsikdo meni, da je najbolj v nevarnosti prav mednarodna vesoljska postaja.



Za gradnjo ISS so sodelujoče države, ZDA, Rusija, Japonska, Evropa in Kanada, do zdaj namenile okoli 130 milijard evrov, za vzdrževanje pa gre še slabe štiri milijarde evrov na leto. Mnogi so prepričani, da za tak denar od nje dobijo premalo, čeprav na njej opravijo vrsto eksperimentov.

ISS kot hotel

Kaj jo torej čaka v prihodnjih letih? Zaradi načrtov nekaterih zasebnih podjetjih se zdi, da bi ostanki ISS lahko postali avanturistični hotel za bogataše. Podjetje Axiom Space, ki že zdaj ponuja turistične aranžmaje na postaji, bi ISS izkoristilo kot osnovo za postavitev lastne postaje, saj imajo načrte, da bi leta 2024 nanjo pripeli nove komercialne module in s tem povečali bivalne površine, a uredili tudi nove eksperimentalne laboratorije. Astronavti pogosto poudarjajo, da je najboljši del mednarodne postaje znamenita kupola s 360-stopinjskim razgledom, zato pri Axiomu načrtujejo še večjo stekleno vesoljsko opazovalno sobo.

Za razvoj modulov so od Nase že dobili 115 milijonov evrov. Razvijajo jih pri podjetju Sierra Nevada in bodo delno napihljivi, da bodo zavzeli manj prostora v tovornih kapsulah ob izstrelitvi v vesolje. Prve module bi lahko imeli pripravljene v petih ali šestih letih. Po mnenju podjetja bo povpraševanja na trgu dovolj, da se bo projekt finančno izplačal.

Po koncu obratovanja ISS bi module odpeli in jih sestavili v zaključeno celoto ter tako postavili lasten komercialni kompleks za življenje in delo, so zapisali na svoji spletni strani. V nasprotju z ISS bi lahko vse dele menjali z notranje strani, tako da vesoljski sprehodi, kakršne spremljamo zdaj denimo ob menjavi baterij na postaji, ne bi bili več potrebni. Izhodi v vesolje so namreč tvegani, čeprav so videti precej rutinski.

Nasa računa na zasebnike

Lastno postajo v nizkozemeljski orbiti je doslej načrtovalo že več zasebnikov, a se je večina ustavila pri denarju, saj je takšen projekt zelo težko izpeljati brez pomoči Nase. Ta tudi pri vesoljskih postajah v nizkozemeljski orbiti vse bolj računa na zasebna podjetja, kajti že nekaj časa je jasno, da ameriška vlada ne bo odobrila nekaj milijard za nov vesoljski laboratorij. Nasa bo tako največ štirim podjetjem do konca leta razdelila dobrih 320 milijonov evrov. S tem programom si želi ponoviti uspešen recept, ko je razvoj tovornih kapsul in kapsul za prevoz ljudi predala zasebnikom. Tovor na mednarodno postajo tako že več let prevažata Spacex in Northrop Grumman, Spacex pa od lani ponuja tudi prevoz posadke. Po besedah Phila McAlisterja, pri Nasi direktorja komercialnega programa v nizkozemeljski orbiti, pri novem vesoljskem laboratoriju načrtujejo tri glavna področja: prevoz tovora, prevoz posadke in nastanitvene zmogljivosti. Ker bi bila gradnja ene same velike postaje draga, pričakujejo, da bodo podjetja sestavila več manjših.

Nastanitvene objekte v orbiti je omenjal tudi najbogatejši zemljan Jeff Bezos. Večjim vesoljskim projektom se zadnja leta pridružuje vse več držav in morda se bo še katera od njih odločila za lasten vesoljski laboratorij ali pa mogoče komercialni hotel. Lastno postajo v zemeljski orbiti si želi tudi Indija, ki se zdaj pripravlja na izstrelitev prve človeške posadke. Odpravo so nameravali izpeljati prihodnje leto, ob 75-letnici neodvisnosti, a jim je prekrižala načrte pandemija. Odpravo Gaganjan s posadko tako načrtujejo za leto 2023.