V nadaljevanju preberite:

V Sloveniji vsak osmi prebivalec živi pod pragom revščine, v Evropski uniji pa vsak šesti. Kako življenje v revščini vpliva na možgane, postaja pomembna tema raziskovanja, saj se posledice revščine med odraščanjem kažejo tudi v odrasli dobi. Prispodoba, da revščina zastrupi možgane, poskuša opozoriti na daljnosežne in večplastne posledice revščine, zaradi katerih se neenakosti še povečujejo.

Odraščanje v revnem okolju pomeni veliko tveganje za otrokovo življenje na več ravneh, na primer pri šolanju, regulaciji vedenja in zdravju. Revščina ima negativen vpliv na otrokovo učenje in akademske rezultate tudi prek razvoja možganskih struktur. Prav tako revščina v obdobju otroštva negativno vpliva na posameznikovo telesno in psihološko zdravje v odraslosti.