Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Razvoj temelji na sprejemljivem tveganju

Direktor inštituta za neionizirna sevanja Peter Gajšek o 5G in zdravju ter o senzacionalističnem poročanju.
Pričakovane sevalne obremenitve, ki jih bo prinesla tehnologija 5G, so podobne dosedanjim generacijam brezžičnih sistemov, 2G in 4G. FOTO: Reuters
Pričakovane sevalne obremenitve, ki jih bo prinesla tehnologija 5G, so podobne dosedanjim generacijam brezžičnih sistemov, 2G in 4G. FOTO: Reuters
7. 11. 2019 | 06:00
8:45
Nedavno je v Ljubljani potekal seminar, na katerem je več kot 140 znanstvenikov iz 21 držav razpravljalo o 5G in zdravju. Dr. Peter Gajšek, direktor inštituta za neionizirna sevanja, ki je bil gostitelj seminarja, je predstavil rezultate doslej največje študije o trajni izpostavljenosti otrok in njihovih staršev visokofrekvenčnim elektromagnetnim poljem v okviru evropskega projekta Geronimo, v katerem so poleg Slovenije sodelovale še Švica, Nizozemska, Španija in Danska.



Rezultati kažejo, da so skupne sevalne obremenitve otrok zaradi različnih virov doma, v šoli in na prostem v petih državah zelo nizke, saj ne presegajo dovoljene mejne vrednosti, ki jo določajo priporočila EU. Največji delež predstavljajo bazne postaje (62 odstotkov), sledijo radijski in televizijski oddajniki (23 odstotkov) in drugi telekomunikacijski sistemi (11 odstotkov) v okolju. Naprave wi-fi so na zadnjem mestu, k skupnim sevalnim obremenitvam prispevajo manj kot štiri odstotke. Najvišje sevalne obremenitve posameznih delov telesa (glava), ki dosegajo do 80 odstotkov dovoljenih mejnih vrednosti, pa so po pričakovanju posledica uporabe mobilnega telefona.


 

Je 5G škodljiv za zdravje?


Peter Gajšek je direktor inštituta za neionizirna sevanja. FOTO: osebni arhiv
Peter Gajšek je direktor inštituta za neionizirna sevanja. FOTO: osebni arhiv
Na vaše vprašanje ni mogoče enoznačno odgovoriti, zato bom izhajal iz znamenite izjave Paracelsusa: »Odločilna je doza, ki zastruplja.« To pomeni, da sta vsaka snov ali agens lahko škodljiva nad določenim nivojem. Ta prag je določen na podlagi znanstvenih raziskav in to je temelj zakonsko določenih mejnih vrednosti. Te vrednosti so lahko presežene le v redkih primerih, recimo na nekaterih delovnih mestih, in zahtevajo posebno pozornost ter takojšnje ukrepanje. V našem bivalnem in naravnem okolju pa skupna izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju (EMS) v najbolj neugodnem primeru dosega tja do 10 odstotkov mejne vrednosti.
 

Kako komentirate navedbe o podobnosti tehnologij 5G in 4G?


Po doslej izvedenih preliminarnih analizah bo 5G po sevalnih obremenitvah precej podoben 4G. Prve analize v nekaterih državah kažejo celo, da omrežje 5G lahko prinaša manjšo povprečno izpostavljenost od primerljivih tehnologij. Vendar bo ključen nadzor nad umeščanjem te tehnologije na lokacijah, kjer so že nameščeni drugi viri EMS zaradi ugotavljanja skupnih sevalnih obremenitev, ki bodo v nekaterih primerihlahko presegle mejne vrednosti.
 

Zaradi delovanja 5G na višjih frekvencah bo treba postaviti več baznih postaj. Lahko to vpliva na naše zdravje?


Pričakovane sevalne obremenitve, ki jih bo prinesla tehnologija 5G, so podobne dosedanjim generacijam brezžičnih sistemov, 2G in 4G. Po naši oceni se bodo skupne sevalne obremenitve zaradi 5G na splošno povečale za nekaj odstotkov. Predvsem pa pričakujemo, da bodo bazne postaje nizkih oddajnih moči nameščene gosteje in bližje uporabnikom. Pri tem bo nedvomno velik izziv dialog med deležniki, ki pa ga lahko dosežemo le z nepristranskim komuniciranjem o tveganjih in zagotavljanjem nadzora.
 

Vsakodnevno smo izpostavljeni sevanju, ki ga oddajajo različne naprave, telefon, tablica, wifi … Kakšne so razlike v izpostavljenosti sevanju?


Tako k maksimalnim kot tudi k povprečnim sevalnim obremenitvam največ prispevajo naprave, ki so med uporabo v neposredni bližini telesa uporabnika. Na prvem mestu je to mobilni telefon v sistemu GSM, katerega sevalne obremenitve so bistveno večje kot pri vseh drugih virih EMS, vključno z baznimi postajami. Primerjalna študija, ki smo jo izvedli skupaj s kolegi v devetih državah EU na vzorcu več kot tisoč prostovoljcev, je pokazala, da je povprečna izpostavljenost visokofrekvenčnemu sevanju drugih virov od 0,1 do 0,26 volta na meter (V/m), to je od 0,001 do 0,01 odstotka mejne vrednosti po mednarodnih priporočilih.

Po primerjavi rezultatov osebne izpostavljenosti smo avtorji študije razvrstili izpostavljenost ljudi doma in v okolju v tri kategorije. Višja izpostavljenost je posledica uporabe virov neposredno ob telesu in se lahko približa mejnim vrednostim: sem sodijo mobilni telefon (GSM, UMTS, LTE), brezvrvični telefon DECT in drugi brezžični vmesniki. Ta kategorija je najpomembnejša za ugotavljanje tveganja. Srednja izpostavljenost je posledica uporabe virov blizu telesa in je precej (nekajkrat) pod mejnimi vrednostmi. V to kategorijo sodijo wifi-usmerjevalniki, bazne postaje DECT, elektronske varuške, bluetooth vmesniki. Za ugotavljanje tveganja je relevantna le pod določenimi pogoji, na primer pri izpostavljenosti otrok wifiju in elektronskim varuškam. Nizka izpostavljenost je posledica uporabe različnih virov v okolju in je daleč, vsaj dvajsetkrat, pod mejnimi vrednostmi. V to kategorijo sodijo televizijski in radijski oddajniki, radarji, bazne postaje GSM, UMTS, LTE, GSM-R, TETRA in WiMAX. Za ugotavljanje tveganja je ta kategorija zelo omejeno uporabna, razen pri raziskovanju morebitnih zapoznelih vplivov EMS zelo nizkih jakosti na prebivalstvo.
 

Mnogi tehnologiji 5G očitajo, da ni dovolj študij o vplivih na ljudi.


Podatkov v znanstveni literaturi o vplivih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj na zdravje ljudi je povsem dovolj, da lahko z veliko znanstveno gotovostjo določimo mejne vrednosti. Ta literatura zajema tudi raziskave o vplivih milimetrskih valov na organizme (nad 30 GHz), kjer bo v omejenih primerih v tem frekvenčnem območju delovala tudi nova tehnologija 5G (med 600 MHz in 86 GHz). Na voljo je veliko podatkov o bioloških učinkih številnih že delujočih naprav v zdravstvu v območju milimetrskih valov (npr. EHF-terapija), pri varovanju (npr. body scanner), obrambi (npr. ADS) in telekomunikacijah (npr. satelitske povezave, wireless HD). Prepričan sem, da se bodo bolj podrobne in usmerjene raziskave o 5G še nadaljevale, saj so nekatere vrzeli v poznavanju posameznih specifičnih interakcij glede na frekvence, modulacije in jakosti signalov. Moj največji raziskovalni interes je usmerjen v ugotavljanje zdravstvenega tveganja zaradi kumulativnih sevalnih obremenitev različnih tehnologij.


 

Nekateri mediji o 5G pišejo kot o največjem eksperimentu in igranju s človekovim zdravjem. Kako to komentirate?


Gre za umetno ustvarjeno senzacionalistično poročanje. V družbi smo se odločili, da bo razvoj temeljil na sprejemljivem tveganju, kar pomeni nenehno tehtanje med tveganjem in koristjo. Tveganje moramo oceniti kvantitativno, kar pa je pri elektromagnetnih sevanjih nemogoče, saj nevarnosti še nismo potrdili.
 

Kako gledate na peticije, da bi preprečili uvedbo 5G?


Številne iniciative za popolno ustavitev vseh aktivnosti v zvezi z umeščanjem 5G so se začele, še preden je bilo sploh kaj znanega o tej tehnologiji. Razlikovati je treba med mnenjem posameznikov in prevladujočim mnenjem, ki ga izoblikujejo mednarodne organizacije, pristojne za ocenjevanje tveganja. Za predstavitev kompleksnih znanstvenih ugotovitev laični javnosti si še posebej prizadevamo na inštitutu za neionizirna sevanja in v okviru projekta Forum EMS. Vendar pa imam občutek, da so glavni nasprotniki teh tehnologij popolnoma nedovzetni za argumente.
–––––––––––
Avtorica je zaposlena v Delovnici.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine