Raziskovalci v objektivu Arneja Hodaliča in Katje Bidovec

Na IJS so ob vstopu v osmo desetletje sklenili pogled usmeriti v prihodnost. Namesto predvidljivega pregleda zgodovinskih mejnikov s črno-belimi arhivskimi podobami so izdali knjigo svežih, modernih fotografij laboratorijske opreme, fizikalnih in kemijskih pojavov, visokotehnoloških materialov in predvsem znanstvenikov, ki sta jih posnela Arne Hodalič in Katja Bidovec.



Celovit zgodovinski pregled raziskovalne ustanove v knjižni obliki bo tako ostal projekt za prihodnost, saj takšna monografija kljub desetletjem obstoja še ni bila izdana. Po besedah Jadrana Lenarčiča že prehojeno pot še najbolj temeljito osvetli knjiga o prvem direktorju IJS Antonu Peterlinu, ki je bila izdana ob stoletnici njegovega rojstva, leta 2008. »Tudi tokratne obletnice nismo posvetili zgodovinskim dosežkom, temveč mladim in prihodnosti človeštva v sožitju s prihajajočimi novimi tehnologijami. Izdali smo knjigo odličnih fotografij, poudarek je na tem, kaj smo in hočemo biti, ne pa na črno-beli preteklosti,« je dejal Lenarčič.



Fotografa Arneja Hodaliča, ki je s sodelavko Katjo Bidovec pred fotografiranjem veliko časa preživel z znanstveniki in spoznaval njihovo delo, je naloga povsem prevzela: »Osupnil sem nad tem, kaj vse počnejo znanstveniki. V velik užitek mi je bilo delati z njimi. Slovenci moramo res izvedeti več o tem, kako dobri smo,« nam je povedal. Z Bidovčevo sta si najprej ogledala laboratorije in že to je bil mamutski projekt, pove Hodalič. »Tri dni smo po osem ur samo hodili po inštitutu in ga spoznavali. Potem sva imela s Katjo deset snemalnih dni. Kriterij za izbor je bila fotogeničnost motivov.« Povedal je še, da so ju raziskovalci sprejeli zelo naklonjeno in da so bili brez izjeme pripravljeni sodelovati kot modeli.



Inštitut se je sicer svoji zgodovini in prehojeni poti priklonil tudi z razstavo arhivskih fotografij, ki bodo vse leto na ogled pred veliko predavalnico.