V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) od prvega oktobra poteka redni remont, med katerim izvajalci v malo manj kot mesecu dni poleg menjave jedrskega goriva opravijo več kot štiri tisoč delovnih nalog. V elektrarni je običajno zaposlenih 630 ljudi, v času remonta pa jih tam dela 1400. Moja zadolžitev je bila pomoč pri inšpekciji jedrskega goriva.
Redni remont se izvede vsakih 18 mesecev. V tem času zamenjajo jedrsko gorivo, opravijo vzdrževalna dela in preizkusijo varnostne sisteme. Pri nadzoru goriva sem sodeloval prek izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan, ki je bil eden od zunanjih izvajalcev.
Varnost in še enkrat varnost
V sredici reaktorja je jedrsko gorivo zloženo v obliki 121 gorivnih elementov – 3,7 metra dolgih kvadrov, ki vsebujejo po 235 gorivnih palic s tabletami uranovega dioksida. Med remontom polovico gorivnih elementov zamenjajo z novimi, polovico pa shranijo v bazenu za izrabljeno gorivo. Naša naloga je bila s posebnimi kamerami preveriti, ali je gorivo nepoškodovano prestalo gorivni ciklus in je primerno za nadaljnjo uporabo v reaktorju.
Izrabljeno jedrsko gorivo je zelo močno radioaktivno. Če med gorivnim elementom in delavcem ne bi bilo ščita, bi delavec v nekaj trenutkih prejel smrtno dozo sevanja (5 milijonov mikrosivertov). Zato se gorivo premešča v bazenih pod vodo, ki je odličen ščit pred sevanjem. Dozo sevanja je ves čas nadziral dežurni radiolog, poleg tega pa smo vsi delavci nosili dozimetre, ki so merili in zapisovali naše osebne prejete doze sevanja. Povprečno smo med osemurno izmeno dobili okrog 10 mikrosivertov sevanja. Kaj to pomeni? Vsak Slovenec zaradi sevanja naravnega ozadja hočeš nočeš vsakodnevno prejme dozo 6 mikrosivertov. Pri enem rentgenskem slikanju pljuč prejmemo 100 mikrosivertov, med poletom iz Evrope v ZDA pa 50.
Meritve v okolici elektrarne kažejo, da NEK v okolje odda manj kot tisočinko sevanja naravnega ozadja.
6 mikrosivertov na dan prejme vsak Slovenec s sevanjem naravnega ozadja.
10 mikrosivertov prejme delavec v osmih urah v radiološko nadzorovanem območju.
50 mikrosivertov prejme potnik na čezatlantskem poletu.
100 mikrosivertov sevanja prejme pacient med slikanjem pljuč.
Brez hrane, pijače in veceja
Težko trdim z gotovostjo, a po mojem mnenju so zahtevne delovne razmere v NEK veliko bolj obremenilne za telo kot minimalne prejete doze sevanja. Foto: Matej Družnik
Pri vsakem opravilu v NEK je na prvem mestu varnost, zato v radiološko nadzorovano območje (RNO) ni mogoče vstopiti brez osebne zaščitne opreme. To sestavljajo spodnje perilo, kombinezon, čelada, čevlji in rokavice. Njen namen ni toliko zaščita pred sevanjem kot pred radioaktivno kontaminacijo. Zaradi možnosti kontaminacije v RNO ni dovoljen vnos nobenih osebnih predmetov, na primer mobilnega telefona. Prepovedani sta tudi hrana in pijača, saj obstaja tveganje, da bi z njima v telo vnesli radioaktivne snovi. V praksi je to pomenilo, da smo kdaj brez požirka pijače delali več kot štiri ure skupaj, dodatna oteževalna okoliščina pa je bila vročina na delovnem mestu. Kot posledica tega me je vsak dan po koncu izmene zaradi dehidracije bolela glava. V RNO tudi ni stranišč; zdržati je treba do odmora. Pred izhodom iz RNO mora vsak delavec skozi portalni monitor, ki preverja morebitno radioaktivno kontaminacijo na oblačilih in koži. Če jo zazna, sledi takojšnja dekontaminacija.
Težko trdim z gotovostjo, a po mojem mnenju so zahtevne delovne razmere v NEK veliko bolj obremenilne za telo kot minimalne prejete doze sevanja. Seveda pa je treba imeti razumevanje za te postopke, saj si nihče ne želi dopustiti možnosti pobega radioaktivnih snovi iz elektrarne v okolje.
Dolga pot do zaposlitve
Delavec v NEK ni mogoče postati čez noč. Najprej mora kandidat opraviti zdravniški pregled in varnostno preverjanje, nato sledi izobraževanje. To je odvisno od vrste delovnih nalog. Za najbolj odgovorna dela traja več kot dve leti. Tisti, ki smo delali na območju radioaktivnega sevanja, smo morali opraviti tudi teden dni dolg tečaj iz varstva pred sevanjem.
Komentarji