Procesorska tekma je spet razburljiva

Začetek procesorskega leta 2018 je minil v znamenju velikih pričakovanj, ki se potem večinoma niso uresničila. Izdelke obeh velikih proizvajalcev, Intela in Advanced Micro Devices (AMD), je nato prizadelo še razkritje varnostnih vrzeli Spectre in Meltdown (in njunih derivatov). Tehnološka velikana sta se v zadnjem času razvojno znova nekoliko približala, zato je javnost zvedavo čakala njuna razkritja na sejmu zabavne elektronike Ces, ki ga ponudniki tehnoloških dobrin običajno prihranijo za največja presenečenja.

Ne, nista razočarala. Oba sta napovedala nove, težko pričakovane generacije centralnih procesnih enot, oba sta za razred zmanjšala litografski postopek nastajanja čipov, kar bomo uporabniki opazili pri zmogljivosti in zlasti energijski učinkovitosti naprav. Toda med njima je bila bistvena razlika: Intel je bolj napovedoval, medtem ko se pri AMD izdelki že bližajo prodajnim policam.

AMD se vrača

Morda je zato vzniknil splošen vtis, da se bo AMD letos vrnil na prizorišče. Na Cesu je podjetje sicer najbolj dvigalo pulz z novo grafično kartico radeon VII, ki bo – gre za ugibanja, resni testi novinko šele čakajo – močno pospešila igranje iger in ustvarjanje vizualnih vsebin. Bolj pomembna je bila uradna predstavitev druge generacije mobilnih procesorjev ryzen, ki bodo s frekvencami segali vse do 4 gigahercev, v svoji hibridni zasnovi pa vključujejo tudi njihov najnovejši grafični čip vega. Novi ryzni so izdelani s 7-nanometrskim litografskim postopkom, zaradi česar naj bi krepko izboljšali avtonomijo prihajajočih prenosnikov.
Naslednja AMD-jeva novost je tretja generacija istoimenskih procesorjev za namizne računalnike. Tudi ti so izdelani s 7-nanometrskim postopkom in na arhitekturi zen 2 x 86, po zatrjevanju in praktičnem prikazu pa naj bi za enako zmogljivost porabili kar 30 odstotkov manj električne energije kot trenutna paradna generacija čipov konkurence. Kar bomo v praksi videli sredi tega leta, ko naj bi ryzni prišli med nas.

Kako hiter bo novinec, lahko le ugibamo

Skoraj poldrugo desetletje nesporni vladar procesorjev še zdaleč ni poiskal koruzne njive in vanjo odložil orožja. Tudi intelovci so prikazali manjše in učinkovitejše čipe, med katerimi je bil gotovo najbolj pričakovan ice lake, izdelan z 10-nanometrskim postopkom in na arhitekturi sunny cove, prinaša pa še nekaj izboljšanih pritiklin, denimo hitrejši vmesnik, wi-fi 6. Kako hiter bo novinec, lahko samo ugibamo, bo pa zaradi litografskega prehoda zanesljivo varčnejši. Intel obljublja, da bodo s pomočjo programskih fines bodočim prenosnikom zagotavljali celo 25 ur delovanja, kar so doslej zmogli le najboljši – in precej manj zmogljivi – mobilni procesorji podjetja Qualcomm. Toda Intelovi novinci bodo prve prenosnike ugledali šele proti koncu leta, glede namiznih računalnikov in strežnikov pa se roki, ko naj bi ti dejansko poganjali naše igre in razpredelnice, prevešajo že v leto 2020.



Intel je pozneje prikazal še že napovedane in zdaj menda zares prihajajoče procesorje lakefield, z novim konceptom kombiniranja enega zmogljivega jedra core s štirimi šibkejšimi, a varčnimi jedri atom. Zadnja bodo skrbela za manj zahtevne računske procese, tako pa bomo dobili zmogljiv, majhen in varčen čip.

Nanometri, kaj je zdaj to?

Kot rečeno, sta obe podjetji letos zakorakali v nov način tiskanja tranzistorjev na silicijeve rezine. A tako kot so bili pri procesorjih nekoč zveličavno merilo gigaherci, pa smo se potem morali navaditi, da vendarle niso, je tudi označevanje litografskega postopka zgolj oznaka generacije in ne dejanskih razdalj med elementi. Vendar je tovrstno zmanjševanje pomembno. Manjša ko je razdalja med dvema tranzistorjema, krajšo pot med njima morajo opraviti elektroni, zaradi česar vse skupaj poteka hitreje, prav tako se na poti izgubi manj energije. Tehnologija je zadnja desetletja omogočala vedno gostejše nanose, denimo AMD-jev athlon 64 iz leta 2005 je bil izdelan še z 90-nanometrskim postopkom, trenutno pa so na trgu večinoma 14-nanometrski izdelki – vprašanje je, koliko časa bo trajalo, da bomo ugledali prve izdelke z oznako 5 nm. Za lažjo predstavo, o kakšnih merah govorimo, povejmo, da je človeški las debel približno sto tisoč nanometrov.



Intel je zadnji preskok napravil leta 2014, na 14 nanometrov, že vse od leta 2015 pa napoveduje generacijo 10 nm – o primerljivosti teh oznak morda največ pove podatek, da gre Intelovih 10 nm dejansko ob bok z AMD-jevimi 7 nm – a jim je doslej uspelo izdelati le en sam, po zmogljivosti in prodajni uspešnosti bolj mlačen primerek. Kar kaže, da je prehod na bolj ekonomično tiskanje silicijevih rezin vse prej kot lahek. Drži pa, da Intel tehnologijo izdelave čipov razvija sam, medtem ko se AMD zateka k podizvajalcem. Do nedavna je bilo to podjetje Global Foundries, ki pa je pred kratkim napovedalo umik iz nanometrske dirke. Uvedba takih proizvodnih postopkov je namreč neizrekljivo draga, zato bodo v Global Foundries raje optimizirali svoje dosedanje tehnologije, AMD pa je že napovedal, da bo celotno proizvodnjo svojih 7-nanometrskih procesorjev preselil k družbi Taiwan Semiconductor Manufacturing, ki take čipe po vedenju dobro obveščenih izdeluje tudi za Apple.

Intel se je pripravil na napad

Če napovedi držijo, si bo AMD v tem letu prvič po dolgem času priboril precejšnjo prednost pred večnim tekmecem in mu po mnenju analitikov zelo verjetno odkrhnil del trga. A Intel se je, kot kaže, na napad pripravil, saj je v okviru razširitve svoje devete generacije procesorjev napovedal tudi novo serijo s končnico F, kar pomeni, da ne bodo vsebovali grafičnih jeder. Z njimi bržkone meri na uporabnike, ki grafične kartice vgrajujejo ločeno, F-procesorji pa bodo zaradi tega najbrž dobili ugodno ceno, da bi do začetka prodaje ice lakov vendarle preusmerili nazaj kak dolar, ki bi sicer šel k AMD.