Pršice so velika in raznolika skupina drobnih živali iz družine pajkovcev. Najbolj znani predstavniki so klopi in hišne pršice. Slednje živijo v prahu, posteljnini, preprogah, zavesah, plišastih igračah in tekstilu. Najbolj jim ugajajo vroča in vlažna okolja.
Slika obustnega predela pršice FOTO: Bojan Ambrožič/Nanocenter
Hišne pršice so nezaželene živali, ker pri nekaterih ljudeh povzročajo astmo in alergije, pri čemer so glavni alergen njihovi iztrebki. Ker so zelo majhne – v dolžino merijo le 150–300 mikrometrov –, se pršicam težko povsem izognemo. Lahko pa njihovo število zmanjšamo z izboljšanjem higiene v prostorih, zmanjšanjem vlažnosti in rednim pranjem posteljnine na visoki temperaturi. Hranijo se z odmrlimi kožnimi celicami ljudi in drugih živali, njihov življenjski cikel znaša okoli 80 dni. Ženski osebki izležejo do 35 novih jajčec na teden, zaradi česar se hitro množijo.
S kolegico sva v laboratorijih Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije z optičnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) opazovala zgradbo pršic. Z optičnim mikroskopom nama je uspelo posneti hranjenje pršice z odmrlim koščkom človeške kože (kar si lahko ogledate na delo.si). S tehniko SEM pa sva raziskala kompleksno morfologijo teh mikroskopsko drobnih živali.
SEM-slike pršice, ki se oklepa svoje hrane (odmrle človeške kože). FOTO: Bojan Ambrožič/Nanocenter
Našla sva tudi njihova jajca in iztrebke. SEM-slike so pozneje računalniško pobarvane, da približno ustrezajo realnim barvam živali, pršice so sicer bolj ali manj prozorne z rjavkastim nadihom. Zaradi visokega vakuuma v mikroskopu je iz živali posrkalo vodo in jih pri tem sploščilo. Ob pogledu na močno povečano pršico je kar težko verjeti, da so te mikroskopske pošasti povsod okoli nas. Denimo: posteljna vzmetnica jih lahko vsebuje do nekaj milijonov.
SEM-slika iztrebkov pršice. Vsaka pršica izloči do 20 iztrebkov na dan. FOTO: Bojan Ambrožič/Nanocenter
Dr. Bojan Ambrožič in Maša Klenovšek, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije
Komentarji