Pogubna za raka, varna za zdravo tkivo

Skupina strokovnjakov osmih specialističnih strok, ki se v okviru kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana ukvarja z zdravljenjem raka z metodo SIRT, to je znotrajžilno aplikacijo radioaktivnega izotopa neposredno do tumorja, v tem primeru v jetrih, je uspešno sodelovala v mednarodni multicentrični raziskavi SORAMIC. Glavni raziskovalec v Sloveniji je bil doc. dr. Peter Popovič, ki pojasnjuje način zdravljenja s to metodo in novosti, ki jih prinaša.

Po besedah sogovornika, sicer vodje oddelka za abdominalno radiologijo in intervencijsko onkologijo na omenjenem inštitutu, je intervencijska onkologija del intervencijske radiologije. Ta uporablja radiološke diagnostične postopke za vodenje minimalno invazivnih posegov pri zdravljenju, in sicer za paliativno zdravljenje, izboljšanje možnosti za učinkovitejše kirurško in onkološko zdravljenje, vse bolj pa tudi za dokončno obravnavo teh bolnikov.

»V zadnjem času se je izrazito povečalo število onkoloških bolnikov, ki smo jih zdravili z različnimi posegi intervencijske radiologije. Tako smo pred tremi leti na kliničnem inštitutu za radiologijo po vzoru večjih terciarnih centrov ustanovili oddelek za intervencijsko onkologijo. Le tako visokospecializiran oddelek, ki vključuje multidisciplinaren pristop, je namreč sposoben izbirati optimalne postopke zdravljenja, spremljati bolnike in drugo, kar ti postopki zahtevajo. Obenem se tako lahko zmanjšajo stroški in izboljšajo rezultati zdravljenja, preživetje in kakovost življenja bolnikov.«

Dr. Popovič še pojasnjuje, da v svetu potekajo številne raziskave o zdravljenju primarnih in sekundarnih malignih tumorjev jeter s posegi interventne onkologije, ki se uporablja bodisi kot monoterapija ali v kombinaciji s sistemsko kemoterapijo. »Preliminarni rezultati so zelo dobri, tako da v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo skokovito rast števila posegov. Prav tako se hitro širijo indikacijska področja posegov intervencijske onkologije na organske sisteme, ki jih še nismo zdravili, to so tumorji na prostati, trebušni slinavki, ščitnici in nadledvični žlezi …«

S sevalnimi delci nad tumor

»Selektivna intraarterijska radioembolizacija, SIRT, je poseg intervencijske radiologije. Gre za znotrajžilno aplikacijo izjemno majhnih delcev, smolnatih mikrosfer s premerom od 20 do 60 mikrometrov, ki vsebujejo radioaktivni izotop itrij-90. Pri pripravi in izvedbi posega sodelujejo strokovnjaki z različnih področij medicine, gastroenterologi, kirurgi, onkologi, radiologi, interventni radiologi, specialisti nuklearne medicine, radiofarmacevti in fiziki,« razlaga sogovornik. »Izračun individualne doze in odmerek radioterapevtika pripravijo na kliniki za nuklearno medicino iz že pripravljene mešanice delcev, ki imajo na sebe vezan radioaktivni izotop itrij-90, ki je betasevalec. V fazi priprave na poseg s fiziki izračunamo individualni odmerek radioaktivnega itrija (GBq) glede na bolnikovo telesno težo in višino ter volumen jeter in volumen tumorjev. Aplikacijo radioterapevtika izvedemo na inštitutu za radiologijo skozi kateter v jetrno arterijo, ki prehranjuje tumor. Delci se zagozdijo v majhnih arterijah v tumorju in oddajajo sevanje na območju nekaj milimetrov. To pomeni, da povzročajo škodo tumorju, vendar zelo majhno okoliškemu zdravemu tkivu.«

In kaj menijo o tej metodi drugi člani tima? Asistent Rok Dežman, specialist radiolog, poudarja, da metoda še ni vključena v program storitev, ki jih plačuje zdravstvena zavarovalnica. So pa že pridobili pozitivno mnenje razširjenih strokovnih kolegijev za radiologijo in nuklearno medicino ter strokovnega sveta UKC, prav tako je v pripravi obravnava na drugih pristojnih strokovnih telesih.


 

Manj stranskih učinkov

Tudi dr. Borut Štabuc, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, poudarja, da je radioembolizacija »ustrezna metoda pri bolnikih z inoperabilnimi primarnimi in sekundarnimi malignimi lezijami jeter, ki niso primerni kandidati za zdravljenje s kemoembolizacijo ali kemoterapijo oziroma se nanj ne odzivajo. Radioembolizacija je tako primerna za zdravljenje pri raku na jetrih v srednjem in napredovalem stadiju, pri jetrnih zasevkih, pa tudi pri nevroendokrinih tumorjih, tumorjih dojke in pri raku želodca«.

Dr. Rado Janša, specialist gastroenterologije in interne medicine, pravi, da so imeli bolniki v raziskavi SARAH, v katero je bilo vključenih 459 pacientov z lokalno napredovalim rakom na jetrih, po radioembolizaciji statistično značilno manj stranskih učinkov, boljšo kvaliteto življenja, bolje so se odzivali na zdravljenje in progres bolezni v jetrih je bil bolj učinkovito nadziran. Skupno preživetje je bilo primerljivo v obeh skupinah, vendar študije potrjujejo, da so bolniki, zdravljeni z radioembolizacijo, lažje prenašali terapijo kot bolniki, zdravljeni s sorafenibom.

Po mnenju dr. Blaža Trotovška, vodje oddelka za kirurgijo jeter, se kirurška resekcija ali transplantacija jeter, opravljeni po uporabi metode SIRT za znižanje stadija ali velikosti hepatocelularnega karcinoma ali jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke, ponujata kot možnost za podaljšanje preživetja v izbrani skupini bolnikov, ki bi sicer imeli omejene možnosti zdravljenja. Kot dodaja, je študija Post SIR-spheres surgery study pokazala, da so s kirurško hepatektomijo ali transplantacijo jeter po radioembolizaciji dosegli pozitivne izide z dobrim varnostnim profilom. S tem bi omogočili več bolnikom s primarnimi tumorji jeter uvrstitev na čakalno listo za presaditev.