Galerija
Poglejte v nebo: Perzeidi so znova tu
Šibkejše utrinke bo zabrisala svetloba skoraj polne lune.
Takole je fotograf utrinek ujel v Španiji. FOTO: Paul Hanna Reuters
10. 8. 2019 | 10:00
3:04
A+A-
Na nočnem nebu je v teh dneh mogoče opazovati meteorski dež. Vrhunec letošnjega roja Perzeidov bo v nočeh 12. in 13. avgusta, največ jih bo mogoče opaziti proti jutru. Po napovedih astronomov bo v povprečju 80 utrinkov na uro.
Vremenska napoved je obetavna, a opazovanje moti svetla luna, saj bo takrat skoraj že polna (ščip bo 15. avgusta). Svetloba bo tako zabrisala nekatere bolj šibke utrinke.
Radiant roja leži v ozvezdju Perzeja, a lahko se pojavijo kjerkoli na nebu, zato je utrinke najbolje opazovati s prostim očesom. Meteorski dež se pojavi, ko Zemlja potuje skozi ostanke Swift-Tuttlovega kometa. Petindvajset kilometrov velik, z ledom prekrit kamen ima obhodno dobo 133 let. Mimo notranjega dela našega osončja je nazadnje potoval leta 1992, vrnil se bo leta 2126.
Ko se komet približa Soncu, se led tali in komet za seboj pusti manjše delce ledu in kamenja. V te ostanke vsako leto pripotuje Zemlja, in ko delci padejo v atmosfero, zgorijo. Nekateri večji še posebej močno zažarijo in pustijo lepo svetlobno sled. Večina delcev zgori više kot 80 kilometrov nad našimi glavami.
Če boste Perzeide ujeli v fotografski objektiv, nam lahko fotografije pošljete prek spodnjega obrazca:
Preberite še: S tirnice okoli Sonca naravnost na Mežaklo
Meteorit na Luno trčil s hitrostjo 61.000 km/h
Meteorit na Luno trčil s hitrostjo 61.000 km/h
Vremenska napoved je obetavna, a opazovanje moti svetla luna, saj bo takrat skoraj že polna (ščip bo 15. avgusta). Svetloba bo tako zabrisala nekatere bolj šibke utrinke.
Radiant roja leži v ozvezdju Perzeja, a lahko se pojavijo kjerkoli na nebu, zato je utrinke najbolje opazovati s prostim očesom. Meteorski dež se pojavi, ko Zemlja potuje skozi ostanke Swift-Tuttlovega kometa. Petindvajset kilometrov velik, z ledom prekrit kamen ima obhodno dobo 133 let. Mimo notranjega dela našega osončja je nazadnje potoval leta 1992, vrnil se bo leta 2126.
Ko se komet približa Soncu, se led tali in komet za seboj pusti manjše delce ledu in kamenja. V te ostanke vsako leto pripotuje Zemlja, in ko delci padejo v atmosfero, zgorijo. Nekateri večji še posebej močno zažarijo in pustijo lepo svetlobno sled. Večina delcev zgori više kot 80 kilometrov nad našimi glavami.
ℹRazlike med vesoljskimi kamniAsteroid: nebesno telo kamnite in kovinske sestave, ki kroži okoli Sonca, večinoma v pasu med Marsom in Jupitrom. Asteroidi so veliki od nekaj metrov do nekaj sto kilometrov. Ker so bližje Soncu, je led z njihovega površja večinoma že izginil. Problematični so manjši, ki zaidejo s poti, saj so težje opazni in tako jih ne odkrijemo do vstopa v atmosfero.
Komet: telo, sestavljeno iz kamenja in ledu, ki ob približevanju Soncu zaradi taljenja ledu za sabo pušča značilno sled prahu in plinov, kar vidimo kot rep kometa.
Meteoroid: vesoljski kamen, ki je lahko velik kot drobec prahu ali pa toliko kot manjši asteroid.
Meteor: ko meteoroid vstopi v atmosfero in zagori, se preimenuje v meteor. Vidimo ga torej kot svetlobno sled na nočnem nebu (utrinek).
Meteorit: del(ec) meteoroida, ki je preživel pot skozi atmosfero in priletel na tla.
Bolid (tudi ognjena krogla): zelo svetel meteor, podobno svetel kot Luna ali še svetlejši, ki ga raznese od 30 do 80 kilometrov nad tlemi (za primerjavo, letala letijo na 12 kilometrih višine).
Komet: telo, sestavljeno iz kamenja in ledu, ki ob približevanju Soncu zaradi taljenja ledu za sabo pušča značilno sled prahu in plinov, kar vidimo kot rep kometa.
Meteoroid: vesoljski kamen, ki je lahko velik kot drobec prahu ali pa toliko kot manjši asteroid.
Meteor: ko meteoroid vstopi v atmosfero in zagori, se preimenuje v meteor. Vidimo ga torej kot svetlobno sled na nočnem nebu (utrinek).
Meteorit: del(ec) meteoroida, ki je preživel pot skozi atmosfero in priletel na tla.
Bolid (tudi ognjena krogla): zelo svetel meteor, podobno svetel kot Luna ali še svetlejši, ki ga raznese od 30 do 80 kilometrov nad tlemi (za primerjavo, letala letijo na 12 kilometrih višine).
Če boste Perzeide ujeli v fotografski objektiv, nam lahko fotografije pošljete prek spodnjega obrazca:
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji