Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Petindvajset novih slik za petindvajset let

Observatorij so izstrelili 23. julija 1999 z raketoplanom Columbia.
Posnetke je Nasa objavila ob 25-letnici izstrelitve. FOTO: Nasa/Chandra X-ray Observatory Center

 
Posnetke je Nasa objavila ob 25-letnici izstrelitve. FOTO: Nasa/Chandra X-ray Observatory Center  
24. 7. 2024 | 17:00
2:34

Nasa je ob 25. obletnici izstrelitve rentgenskega observatorija Chandra objavila nove posnetke različnih kozmičnih objektov, ki jih je ta posnel. Nov niz slik je vzorec skoraj 25.000 opazovanj, ki jih je observatorij naredil v četrt stoletja. S kombiniranjem rentgenskih slik ter posnetkov drugih vesoljskih teleskopov in teleskopov na tleh lahko astronomi odgovarjajo na nekatera najpomembnejša vprašanja o vesolju. Na primer, v zadnjem letu so opazovanja Chandra in Webba privedla do odkritja dveh najbolj oddaljenih črnih lukenj.

image_alt
Teleskop, ki spreminja rentgensko astronomijo

»V četrt stoletja je observatorij Chandra nizal odkritje za odkritjem. Astronomi ga uporabljajo za raziskovanje skrivnosti vesolja, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo, ko smo teleskop gradili,« je dejal Pat Slane, direktor rentgenskega centra Chandra pri Centru za astrofiziko Harvard & Smithsonian.

Posnetki so v rentgenski svetlobi. FOTO: Nasa/Chandra X-ray Observatory Center
Posnetki so v rentgenski svetlobi. FOTO: Nasa/Chandra X-ray Observatory Center

Observatorij so izstrelili 23. julija 1999 z raketoplanom Columbia. »Posadka STS-93 je zelo ponosna nanj in na njegovo ekipo,« je dejala Eileen Collins, poveljnica misije raketoplana Columbia, ko so Chandra izstrelili v vesolje. Ta teleskop je bil najdaljši tovor za raketoplane, saj s stisnjenimi solarnimi paneli meri skoraj 14 metrov.

Idejo o rentgenskem teleskopu sta Nasi leta 1976 predlagala Riccardo Giacconi, ki je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, in Harvey Tananbaum. Chandra –teleskop je poimenovan po z Nobelovo nagrado nagrajenem astrofiziku indijsko-ameriškega rodu Subrahmanyanu Chandrasekharju – uvrščajo v skupino štirih velikih observatorijev, v kateri so še Hubble, Compton in Spitzer. Raziskovalci so napisali več kot 10.000 znanstvenih člankov, ki temeljijo na podatkih, pridobljenih z njim, in zbrali skoraj pol milijona citatov, zato je to ena najbolj produktivnih Nasinih misij v astrofiziki.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine