Žalčan Darjan Gande se je v iskanju poglobljenega znanja o mikrobiologiji preselil v Nemčijo. Združil je več zanimanj in našel mesto v skupini Inštituta Maxa Plancka in Univerze v Bremnu, ki se osredotoča na morsko mikrobiologijo. V projektu, iz katerega bo razvil svoje doktorsko delo, preučuje morske usedline, v katerih išče DNK starodavnih mikroskopskih bitij, da bi bolje razumeli evolucijo, morski ekosistem in paleoklimatologijo. »Gre za zelo interdisciplinaren študij, v katerem se povezujejo različna področja znanosti in različne raziskovalne metode,« pove Gande.

»Predvsem poskušamo rekonstruirati pretekli ekosistem, še posebej mikrobnega, ki je ključen del celotnega oceanskega ekosistema. Pri tem ugotavljamo, kako so na mikroorganizme vplivale podnebne spremembe, zato se v ta del projekta vključujejo tudi geologi, klimatologi, kemiki. Naše delo bi lahko označili za nekakšno okoljsko forenziko, ko odkrivamo povezave med mikrobi in okoljem na podlagi starodavne DNK. Področje z razvojem tehnologije dobiva zagon, saj doslej marsikatera metoda ni bila mogoča,« razloži in doda, da je projekt še v začetni fazi, zato še nimajo konkretnih izsledkov.



Bi pa ti lahko v prihodnosti dodali k razumevanju trenutnega dogajanja v svetovnih morjih, na katerega vplivajo podnebne spremembe in drugi dejavniki, povezani z onesnaževanjem. S temi podatki bi nato lahko obogatili predikativne modele, s katerimi poskušajo ugotoviti, kako hitro bo kopičenje toplogrednih plinov vplivalo na oceane. Dejstvo je, da oceani s črpanjem ogljikovega dioksida in zadrževanjem toplote močno blažijo posledice podnebnih sprememb.


 

Ekspedicija na Črno morje

Oceani zavzemajo več kot 70 odstotkov našega planeta. Še vedno ostajajo skrivnostni, saj je njihov večji del zaradi odročnosti in nedostopnosti neraziskan. V njih živi množica nevidnih organizmov, od bakterij, virusov, arhej, gliv in protistov.

Po nekaterih ocenah bi, če bi stehtali vse žive organizme v oceanu, kar devetdeset odstotkov celotne teže prispevali mikroorganizmi. Od njih je odvisen celoten ekosistem, nekateri pomenijo hrano, drugi so čistilci, tudi na nas odločilno vplivajo. Ko pa ti organizmi odmrejo, se nabirajo na dnu morij in oceanov. »V sedimentih lahko odkrijemo zelo zapletene vzorce preteklih ekosistemov, ki so razvidni po vertikali. Vsak centimeter je lahko drugačen. Odkrivanje starodavnih mikroorganizmov oziroma njihovega DNK je seveda zahteven postopek. Tudi to je del projekta, da ugotovimo, kaj pravzaprav lahko sploh izluščimo iz usedlin. V sedimentu živeči mikroorganizmi dele mrtvih ostankov porabijo, spet drugi pa se ohranjajo,« pojasni.

Sogovornik pri zanimivi raziskavi sodeluje od julija 2019. Ta ga je med drugim odpeljala tudi do Črnega morja. »Udeležil sem se ekspedicije, katere namen je bil, da iz Črnega morja pridobimo usedline. Črno morje je zelo zanimivo okolje, ker je zelo zaprto. Pred okoli devet tisoč leti je bilo to še sladkovodno jezero, potem pa je zaradi naraščajoče gladine Sredozemskega morja vanj vdrla slana voda. Tako želimo izluščiti starodavni DNK, ki bi morda bolje pojasnil, kako se je spreminjal in spremenil ekosistem.«

Projektna ekipa v centru za morske okoljske znanosti Marum Univerze v Bremnu šteje več članov, pomagajo pa jim tudi strokovnjaki z Danske. Omejitve potovanj iz države v državo so nekoliko otežile celoten raziskovalni proces, nekoliko več načrtovanja je bilo potrebnega, da je delo teklo, a so se zdaj večinoma že navadili nove realnosti, v kateri tudi vsi spoštujejo predpisana pravila.

Iskanje ustreznega programa

Darjan Gande je že med študijem mikrobiologije na ljubljanski biotehniški fakulteti nabiral delovne izkušnje v biotehnoloških podjetjih, a želel si je dodatnega znanja. Vleklo ga je v preučevanje ekologije in mikrobov, morja in brskati je začel med tujimi programi. Za mesto je zaprosil na Univerzi v Bremnu, sodelujoči z Inštitutom Maxa Plancka za morsko mikrobiologijo.



»Na program sem naletel bolj ali manj po naključju, ko sem brskal po spletu in iskal zanimiv študij. Po prijavi pa je steklo zelo hitro. Maja so me povabili na intervju, izmenjali smo si želje in pričakovanja, septembra 2017 sem se nato že selil in oktobra začel magistrski študij. Takoj sem spoznal, da je tu ogromno možnosti povezovanja različnih znanstvenih področij. Zelo sem zadovoljen z delom, saj je vse zelo urejeno in fleksibilno. Okolje je zelo spoštljivo in na vsakem koraku čutim podporo, vsaj zdaj, ko še opravljam doktorat. Ta podpora igra zelo veliko vlogo, saj te motivira in daje zagon za nove ideje.«

Nekaj kulturnega šoka je ob selitvi vsekakor doživel, prizna, a se je hitro znašel. »Ni mi bilo prehudo. Spoznal sem veliko dobrih ljudi. Selitev, novo okolje, nov študij pa sem vzel kot izziv in hkrati veliko dogodivščino,« pove in nadaljuje: »Pri tem ne gre le za izpopolnjevanje na profesionalnem področju, ampak tudi za osebno rast. To je velika in zelo dobrodošla življenjska izkušnja.«

In kam naprej po doktoratu? Vrnitev v Slovenijo? »Seveda bi se rad vrnil v Slovenijo, v Savinjsko dolino, ki je moj dom. Ampak ne bom okleval in bom vsekakor izkoristil priložnosti, ki se mi ponujajo v tujini,« poudari. »Morda me nekoliko manj mika selitev na kak drug kontinent, ostal bi v Evropi, pa tudi severneje pa ne bi šel, ker je premrzlo,« se zasmeje Darjan Gande, ki se po dolgih urah, preživetih v sterilnem okolju laboratorija, rad zateče v naravo in s fotoaparatom lovi zanimive trenutke. Želel bi nadaljevati raziskovanje morskih ekosistemov, a zanimata ga tudi vesolje in razvijajoča se astrobiologija. V prihodnjih desetletjih bodo namreč na Zemljo prinašali vse več vzorcev z drugih nebesnih teles in znanje iskanja sledi davno izginulega življenja na našem planetu bo pri preučevanju teh vsekakor dobrodošlo.