Odkrit nov organ, ki zaznava bolečino

V reviji Science znanstveniki Karolinskega inštituta na Švedskem razkrivajo, kako so preučili naravo kožnih celic, ki so bile do sedaj po njihovih besedah v veliki meri spregledane. Govora je o vrsti Schwannovih celic, ki ovijajo in zajemajo živčne celice ter jih na ta način ohranjajo pri življenju.

Raziskovalci trdijo, da so z novimi primeri Schwannovih celic in živcev, ki tvorijo mrežo, v bistvu odkrili nov organ, ki zaznava bolečino. »To je dvocelični receptorski organ, sestavljen iz živca in Schwannove celice,« je za britanski Guardian razložil profesor Patrik Ernfors, soavtor raziskave.

Kot je pokazala študija, imajo omenjene celice obliko hobotnice. Po natančnejšem ogledu tkiv je skupina znanstvenikov odkrila, da se telo celic nahaja pod zunanjo plastjo kože, vendar imajo celice tudi dolge podaljške. Ti se ovijajo okoli koncev živčnih celic, ki zaznavajo bolečino in segajo v povrhnjico.

Raziskovalci so bili nad ugotovitvami presenečeni, saj je dolga leta veljalo, da so končiči živčnih celic v povrhnjici goli oziroma odviti. »Na področju bolečine govorimo o prostih živčnih končičih, ki so odgovorni za občutek bolečine. Toda v resnici niso prosti,« razloži Ernfors.

Raziskovalci trdijo, da odkritje ponuja nov vpogled v nastanek bolečine in bi lahko pomagalo odgovoriti na nekatere dolgoletne uganke. Novoodkriti organ, ki je vključen v proces zaznavanja bolečin, pri znanstvenikih vzbuja upe, da bi lahko pomagal pri razvoju novega protibolečinskega zdravila.

Soavtor raziskave nadaljuje, da »se glavno vprašanje trenutno glasi, ali so omenjene celice dejansko vzrok za nekatere vrste kroničnih bolečinskih motenj«.


 

​Raziskavo so izvedli na miših

Do ugotovitve so prišli s pomočjo optogenetike, ko so gensko spreminjali miši z namenom, da so Schwannove celice nato na koži stopal proizvajale beljakovino, ki bi lahko vpijala svetlobo.

Ko svetloba posije na celice, se namreč omenjena beljakovina spremeni. To vpliva na membrano in povzroči premik v električnem naboju celic, kar pomeni, da se celice stimulirajo. Žarek svetlobe na teh celicah je v sklopu raziskave povzročil, da so miši dvignile noge, prav tako pa je vplival tudi na njihovo vedenje, med katerega so znanstveniki prištevali lizanje, tresenje in varovanje šapic, torej znake, ki potrjujejo, da je spodbujanje omenjenih Schwannovih celic povzročalo bolečino.

Idejo, da novoodkrite Schwannove celice pošljejo signal v možgane prek živčnih celic, so podkrepili rezultati, ki so pokazali, da se je vsakič, ko so se povečali svetlobni impulzi, povečalo tudi število bližnjih živčnih celic.

Z željo, da bi odkrili še druge dejavnike, ki bi Schwannove celice aktivirali, so znanstveniki stopala miši izpostavili tudi mrazu, vročini in zbadanju ter si nato ogledali njihovo vedenje. Slednjega so primerjali z odzivi živali, ko je svetloba rahlo aktivirala Schwannove celice in jih naredila občutljivejše, oziroma ko jih je deaktivirala. Rezultati so pokazali, da so miši na vse tri dražljaje pokazale močnejši odziv na bolečino, potem ko so celice aktivirali s svetlobo, v primeru zbadanja pa šibkejši odziv po deaktivaciji celic.

Profesor Peter McNaughton, strokovnjak za senzorične sisteme s King's kolidža v Londonu, je dejal, da je študija zanimiva in radikalna. »Če bodo ugotovitve potrdile tudi naslednje raziskave, bo ta prispevek sprememba paradigme, ki kaže, da terminale živčnih celic, občutljivih na bolečino, v resnici ne vodijo neposredno boleči dražljaji, temveč jih lahko vodijo tudi povezane (Schwannove) celice,« je pojasnil in dodal, da nekatera vprašanja še vedno ostajajo odprta, med drugim tudi to, kako Schwannove celice prenašajo signal bolečini občutljivim živčnim celicam.

Raziskave na ljudeh še niso preizkusili.