Objave slovenskih doktorjev znanosti

Doktorat (doctor v latinščini pomeni »učitelj«) znanosti podeljujejo univerze za izvirne znanstvenoraziskovalne izsledke, ki so dovolj kakovostni, da jih je moč objaviti v znanstvenih revijah z recenzijo in predstavljajo prispevek k znanju človeštva. Pogoj za priznanje izvirnega znanstvenega dela za doktorat sta dve objavi (članka) v znanstvenih revijah s seznama Znanstvene mreže, Web of Science (WoS). Zakaj dve objavi? Prva je rezultat dela doktoranda pod vodstvom mentorja, zato je prvi avtor mentor; v drugi objavi mora kandidat presenetiti svojega mentorja z novostjo in je zato prvi avtor članka. Praviloma se teza in znanstveni izsledki predhodno preverjajo na mednarodnih konferencah.

Kakovost članka se meri s kakovostjo revije, v kateri je objavljen, in s številom citatov, tj. navedkov avtorjev objave v drugih člankih. Kakovost znanstvenih revij se meri s faktorjem vpliva (Impact Factor), ki je količnik števila citatov v nekem letu za članke, objavljene v prejšnjih dveh letih, in števila člankov v teh dveh letih; objavi se naslednje leto. WoS omogoča dostop do multidisciplinarnih bibliografskih baz podatkov s tremi indeksi citiranosti: za naravoslovje in tehniko SCI-Expanded, 8500 revij iz 150 disciplin od leta 1990 do danes, za družboslovje SSCI, 3000 revij iz 50 disciplin, in za umetnost in humanistiko A&HCI, 1700 revij; skupno temelji WoS na 13.200 revijah. Vse te revije imajo faktor vpliva, ki naj bi bil vsaj 0,5 (zgornje tri četrtine kakovosti). Širša baza, Scopus vključuje podatke več kot 21.000 najbolj prestižnih in vplivnih znanstvenih revij na svetu, več kot 40.000 knjig, 6,5 milijona konferenčnih zapisov in 24 milijonov patentov.

Zadnja leta kroži med akademiki pobuda DORA (San Francisco Declaration on Research Assessment, 2012), ki zagovarja odmik od količinskih meril vrednotenja znanstvenih revij s faktorjem vpliva, ne zanika pa pomena objav v kakovostnih recenziranih revijah in njihove odmevnosti (citatov) ter daje večji poudarek kakovostni presoji člankov in drugih rezultatov raziskav (podatkov, programske opreme). Univerza v Mariboru se je junija tej pobudi že pridružila.

Znanstvene objave temeljijo na kakovostni presoji vsaj treh strokovnjakov s področja in na izboljšavah, ki jih ti zahtevajo. Citati pa pomenijo, da so znanstveniki z istega področja podrobno prebrali članek ter spoznali njegovo izvirnost in pomembnost. Za malo Slovenijo je mednarodna recenzija člankov še posebej pomembna, saj praviloma ne premoremo zadostnega števila kompetentnih strokovnjakov s področja disertacije, ki bi bili nevtralni, brez kolizije interesov in poznanstev. Zagovorniki pobude DORA se sklicujejo na možne manipulacije s faktorji vpliva in citati (samocitiranje, prisilno citiranje, karteli in drugo). Naloga recenzentov članka ali disertacije je ravno objektivna ocena izvirnosti dela in pravilnosti citiranja literature. Inštitut informacijskih znanosti iz Maribora (IZUM) ločeno navaja vse citate znanstvenika in čiste citate (brez samocitatov); poleg tega izračunava uteži objave in citiranja glede na področje raziskav (znanstveno disciplino). Manipulacije je seveda treba odkrivati in jih preganjati. Narobe pa bi bilo opustiti mednarodne recenzije, objave in citiranja, ki so tudi zelo pomembna baza podatkov.

Založba Elsevier, ki ima v lasti veliko od zgoraj omenjenih 13.200 kakovostnih revij, je že pred 14 leti ugotovila, da univerze objavljajo preveč člankov, ki jih nihče ne prebere in ne citira. Zato so se odločili, da bodo objavljali manj člankov, vendar bolj kakovostne; izgubili so nekaj odstotkov tržnega deleža, vendar so za 25 odstotkov povečali področno utežen delež citiranja (field-weighted citation index, FWCI). Enako velja tudi za Slovenijo, ki je po številu znanstvenih objav na milijon prebivalcev (2,63) precej nad povprečjem držav članic EU (1,98), po številu citatov (1,46) je že manj nad povprečjem EU (1,20), po povprečnem številu citatov na objavo (0,56) pa pod povprečjem EU (0,69). Če želimo povečati kakovost objav, bo treba zmanjšati njihovo število in povečati kakovost člankov. Izobraževanje doktorjev znanosti je pri tem bistveno – obe objavi morata biti v kakovostnih revijah z znatnim faktorjem vpliva.



Univerzi v Ljubljani (UL) in Mariboru (UM) zahtevata v pravilnikih za priznanje doktorata znanosti objavo najmanj enega izvirnega znanstvenega članka. UM zahteva objavo v znanstvenih revijah s faktorjem vpliva JCR (Journal Citation Reports, 11.500 revij, nad 230 disciplin iz 80 držav ali regij), ki po vrednosti faktorja vpliva sodijo v zgornje tri četrtine kakovosti. V družboslovju se upoštevajo tudi znanstveni članki, objavljeni v revijah, vključenih v bazo Scopus (d), v humanistiki pa v bazo Scopus (h). Poleg tega se upoštevajo znanstvene monografije ali poglavja v znanstvenih monografijah, ki so bile izdane pri založbah s seznama Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in patenti s popolnim preizkusom. Družbene vede, kot so ekonomija, pravo, pedagogika, sociologija, so danes del evropske znanosti, projektov in izmenjav, zato se ni mogoče izgovarjati na težave pri objavljanju znanstvenih izsledkov. Tudi humanistične vede so vključene v evropske in svetovne okvire, pomislimo samo na pomen filozofa Slavoja Žižka ali pa na pet slovenskih članov Evropske akademije znanosti in umetnosti s področja humanistike.

Pregledali smo objave WoS za 692 doktorjev znanosti z osmih slovenskih univerz in podiplomskih šol (glej preglednico). Povprečno število objav na novega doktorja znanosti je najvišje na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (MPŠJS), med fakultetami pa imajo povprečno največ objav na novega doktorja znanosti Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM (10,23), program Molekularna genetika na Univerzi v Novi Gorici (9,00), Fakulteta za varnostne vede UM (7,50), Fakulteta za management Univerze na Primorskem (6,50), Medicinska fakulteta UL (6,25), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (6,17) in MPŠJS (6,17). Najmanj po dve objavi imajo vsi doktorandi Veterinarske fakultete UL, Fakultete za farmacijo UL, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UM, programa Molekularna genetika na UNG ter Fakultete za management in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo UP.

Nobene objave nimajo doktorji, promovirani v obdobju 2017‒2019 s Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze (NU), Fakultete za socialno delo in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL ter programov Humanistika in Ekonomika in tehnika na UNG. Več kot polovični delež novih doktorjev znanosti, ki nimajo objave, je še na ZRC SAZU, Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije UP, Evropski pravni fakulteti NU, na Filozofski in Pravni fakulteti, Fakulteti za arhitekturo, Akademiji za glasbo in Teološki fakulteti (vse UL), Filozofski fakulteti UM in programu Socialna gerontologija na AME.

Senati univerz in rektorji bi morali odločno reagirati in med doktorandi izboljšati prisotnost slovenske znanosti v svetu.

Zasl. prof. dr. Peter Glavič, Bojana Žiberna, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo