Nuklearni Titanik ali čudo tehnike

Nepremagljivi tehnološki čudež, ki se posmehuje cunamijem in ostalim naravnim grožnjam, ga opisujejo v podjetju Rosatom, kjer so ploščad izdelali. Da gre za nuklearni Titanik in plavajoči Černobil pa jim odgovarjajo okoljevarstveniki.

V pristanišču Sankt Peterburg so predstavili prvo plavajočo nuklearko na svetu in jo poslali na leto dni dolgo potovanje do Murmanska na skrajenem severozahodu Rusije. Tam jo nameravajo opremiti z jedrskim gorivom, potem pa jo bodo odvlekli v mesto Pavek na povsem drugi konec Sibirije.
 

Velika kot nogometno igrišče

Akademik Lomonosov, kot so poimenovali elektrarno, meri 144 krat 30 metrov in bo najbolj severna nuklearka na planetu, z električno energijo pa bo oskrboval naftne ploščadi in odmaknjena sibirska mesta. Električna energija, ki jo bosta proizvajala 35-megavatna reaktorja, bi zadostila potrebam Ljubljane.

Toda okoljevarstveniki opozarjajo, da si pravzaprav ni bolj nore zamisli kot izpostaviti nuklearni reaktor visokim valovom in divjim viharjem arktičnega oceana. Jan Haverkamp, strokovnjak za nuklearno energijo pri Greenpeaceu jo je označil za osupljivo očitno grožnjo krhkemu ekosistemu. Tudi Rashid Alimov z ruske izpostave Greenpeacea je mnenja, da bo plavajoča elektrarna preveč izpostavljena naravnim elementom poleg tega pa še terorizmu.
 

Ni prvi plavajoči reaktor

V državnem podjetju Rosatom, ki je zgradilo elektrarno, odgovarjajo, da bo ploščad z reaktorjema kljubovala tudi najbolj ekstremnim vremenskim razmeram. Prepričani so, da gre za varen in inovativen pristop k pridobivanju čiste energije, kar po njihovem dokazuje tudi to, da se za takšen tip elektrarne že zanimajo v Aziji, Latinski Ameriki in Afriki. Opozarjajo tudi, da seveda ne gre za prve nuklearne reaktorje na odprtem morju, saj po oceanih pluje veliko plovil na nuklearni pogon, večinoma podmornic, a tudi ledolomilcev in letalonosilk.