Nobelov nagrajenec zaradi rasističnih izjav ob častne nazive

Newyorški laboratorij Cold Spring Harbor je prekinil sodelovanje z Nobelovim nagrajencem Jamesom Watsonom, ki je v 50. letih prejšnjega stoletja na podlagi dela britanske kemičarke Rosalinde Franklin s Francisom Crickom in Mauriceom Wilkinsom odkril strukturo DNK.

Laboratorij je 90-letniku odvzel vse častne nazive, saj je izrekel nekaj povsem neprimernih izjav o inteligenci belcev in temnopoltih. Bruce Stillman, predsednik laboratorija, ki ga je Watson vodil od leta 1968 do 1993, je poudaril, da zavračajo osebne poglede, ki jih je izrekel, saj so znanstveno povsem nepodprti.

»Izjave dr. Watsona so nesprejemljive, znanstveno nepodprte in nikakor niso v skladu s pogledi laboratorija, njegovih sodelavcev, fakultete, zaposlenih ali študentov. Laboratorij obsoja uporabo znanosti, da bi tako kdorkoli upravičil svoje predsodke,« je povedal Stillman.

Njegovi rasistični pogledi niso novi. Leta 2007 so ga v laboratoriju razrešili s svetniškega mesta, ker je za Sunday Times dejal, da meni, da Afrika nima svetle prihodnosti, ker »vsi testi pravijo, da ni res, da je njihova inteligenca enaka kot naša«. Takrat je dodal, da bi si sicer želel, da bi bile rase enake, »a ljudje, ki morajo delati s temnopoltimi, ugotavljajo, da to vsekakor ni res«.

Takrat se je opravičil, a v nedavnem dokumentarnem filmu PBS Ameriški mojstri: dekodirati Watsona je svoje izjave, kot navaja New York Times, ponovil. Na vprašanje, ali je spremenil mnenje o povezavi med inteligenco in raso, je namreč odgovoril: »Nikakor ne. Zelo rad bi videl, da so se spremenili, da bi novo znanje potrdilo, da je vzgoja pomembnejša od narave. A takšnega znanja nisem videl. In obstaja razlika v povprečju med temno- in belopoltimi na inteligenčnih testih. Mislim, da je razlika gensko osnovana.«

Watson si je v preteklosti privoščil več graje vrednih izjav. Med predavanjem leta 2000 je po poročanju Associated Press namignil, da obstaja povezava med težo posameznika in njegovo ambicioznostjo ter med barvo kože in spolno slo. Leta 2003 pa je, kot navaja znanstvena revija New Scientist, dejal, da je neumnost genska bolezen, ki bi jo morali zdraviti.