Nič več BFR, Musk preimenoval svojo novo raketo

Podjetje SpaceX razvija novo superkategorno potniško raketo, ki so jo preprosto imenovali raketa Big Falcon ali BFR (F v kratici so sicer nekateri spremenili v vulgarno besedo). Falcon ali po naše sokol je namreč ime paradne rakete podjetja Falcon 9, na svoj drugi polet pa čaka še falcon heavy.

Zdaj pa je ustanovitelj podjetja Elon Musk na twitterju sporočil, da je BFR preimenoval v Starship. Gre pravzaprav že za četrto ime rakete, začelo se je z Marsovim kolonialnim transporterjem (MCT) in nadaljevalo z medplanetarnim transportnim sistemom (ITS), preden je raketa postala BFR.



Zakaj novo ime, Musk ni pojasnil, je pa na twitterju razložil, da bo Starship zgornja stopnja oziroma sama vesoljska ladja, potisna raketa pa bo imenovana Super Heavy.

Mnogi se na twitterju niso strinjali z novim imenom, uporabnik Michael Wolman je Muska celo izzval, da raketa ne more imeti takšnega imena, če ne bo letela do zvezd. Musk je v svojem slogu odgovoril, da bo nova različica letela tudi do tja.



Ta konec tedna je namreč Musk na njemu priljubljenem družbenem omrežju razložil, da je vesoljska ladja dobila novo obliko, ki je »zelo vznemirljiva«. Vse sile, kot je razbrati iz tvita, zdaj usmerjajo v to raketo, ki bo sčasoma zamenjala obe trenutno operativni raketi. Razvoj spaceshipa seveda stane, stroške ocenjujejo na pet milijard dolarjev (4,3 milijarde evrov).

Raketa, ki je še v razvoju, je požela že ogromno pozornosti. Z njo se bo namreč kot prvi potnik do Lune popeljal japonski milijarder Jusaku Maezava. Misija je načrtovana za leto 2023.

SpaceX ima za raketo ambiciozne načrte, saj želijo z njo poleteti vsaj do Marsa, ki ga želi Musk kolonizirati in tudi teraformirati, torej zdaj pust in neprijazen planet spremeniti v planet, primeren za življenje ljudi. Številni, med njimi Bill Nye in Neil deGrasse Tyson, opozarjajo, da to nikakor ne bo možno. »Ideja teraformirati Mars, z vsem spoštovanjem, ali so ti ljudje na drogah?« je Nye dejal v intervjuju za USA Today.

»Ne moremo niti poskrbeti za planet, na katerem živimo in ki je povsem primeren za nas, kaj šele da bi poskrbeli za nekega drugega,« je dejal ustanovitelj znanstvene fundacije Planetary Society (Planetarna družba).

Nekateri menijo, da bi bilo mogoče staliti led na polih Rdečega planeta in tako umetno spremeniti klimo. Ideja se zdi utopična. »Ni razumno, saj je preveč mrzlo. In skoraj nič vode ni. Nič hrane in nič zraka,« je velik popularizator znanosti naštel nekaj razlogov, da je spreminjanje planeta misija nemogoče.



Se pa strinja, da je misija na Mars zagotovo upravičena, saj ima planet veliko skrivnosti, ki bi jih znanstveniki lahko precej hitreje in lažje razvozlali od robotskih raziskovalcev, ki jih Zemljani te dni pošiljamo na planet. Prihodnji ponedeljek bo na njem poskušal pristati lander InSight. Več o tem bomo pisali v prihodnji izdaji Delove Znanosti in seveda tudi na Delo.si.