V nadaljevanju preberite: 

»Katere zvezne države so prepovedale splav?« »Se spontani splav lahko preganja?« »Kje lahko dobim tabletke za prekinitev nosečnosti?« To so samo nekatera od najpogostejših iskanj Američanov v Googlovem iskalniku neposredno po padcu ustavno zagotovljene pravice do prekinitve nosečnosti v Združenih državah. Toda že z vnosom takšnega teksta se ljudje lahko znajdejo na muhi organov pregona.

Padec temeljne sodne odločitve Roe proti Wadu pred mesecem dni, s katero je bila odpravljena zvezna ustavna pravica do prekinitve nosečnosti za Američanke, bo takšne, doslej razmeroma eksotične dogodke napravil mnogo pogostejše. Ta odločitev vrhovnega sodišča naj bi v kratkem sprožila prepoved ali vsaj drastično omejitev splava v približno polovici ameriških zveznih držav. S tem pa bodo tamkajšnji organi pregona dobili pravico, da se žensk, ki so na skrivaj opravile splav doma ali v kateri drugi državi, lotijo z vohljanjem po vseh digitalnih sledeh, ki so jih pustile na poti do klinik – pa nemara še vseh tistih, ki so jim pri tem pomagali. Nenadoma se je ogromno ljudi zgrda zavedlo, da praktično na vsakem koraku na svojih telefonih, računalnikih ali internetnih strežnikih puščamo podatke o tem, kje smo bili in kaj smo počeli.