Nenavadni predniki sesalcev

Pred več kot 200 milijoni let je na Zemlji morda živel velik rastlinojedi sesalec, ki je bil videti kot nekakšen križanec med ogromno želvo in nosorogom.
 
Poljski raziskovalci so s svojimi najdbami zamajali prepričanje, da so takrat na svetu vladali le dinozavri. Kot so raziskovalci opisali v znanstveni reviji Science, je imela žival, ki so jo poimenovali Lisowicia bojani po poljskem anatomu Ludwigu Heinrichu Bojanusu in vasi na jugu Poljske, kjer so odkrili fosile, telo podobno oblikovano kot današnji nosorogi, imela je kljun kot želve, tehtala pa je okoli devet ton kolikor danes tehtajo afriški sloni.


 
Podobne fosile so sicer našli tudi drugod, a so jih datirali v zgodnejše periode, preden je kopica naravnih katastrof izbrisala večino vrst na Zemlji.
 
Raziskovalci večinoma menijo, da so se po permsko-triasnem izumrtju sesalci in njihovi sorodniki skrili v sence, dinozavri pa so prevzeli nadzor in zrasli v ogromne dimenzije.
 
Odkritje ogromnega tako imenovanega dikinodonta, ki je živel v istem obdobju kot sauropodi, vrsta dinozavrov, iz katerih so se razvili dolgovrati diplodoki, morda nakazuje, da so v poznem triasu vladale takšne okoljske razmere, da so dovoljevale evolucijo v ogromne dimenzije.
 
Dikinodont, kar v dobesednem prevodu pomeni »dva pasja zoba«, je izumrla rastlinojeda žival, ki je dobila ime po dveh povečanih roževinastih zobeh, ki so videti kot zelo povečani pasji čekani. Sicer so bili dikinodonti brez zob, so pa imeli kljun, kakršnega imajo današnje želve. Bili so del skupine sinapsidov, ki vključuje tudi prednike sesalcev. Dikinodonti so se razvili v izjemno različne oblike, nekateri so bili majhni kot podgane, drugi so bili veliko kot današnji povodni konju. A fosili nakazujejo, da je ta skupina živali izgubljala primat v času, ko naj bi se pojavil Lisowicia bojani.


 
Fosile je ekipa, kot so zapisali pri Science, odkrila že leta 2006, po 11 letih dela so z območja odnesli več kot 1000 kosi. Najprej niso prepoznali nove vrste, saj so menili, da gre za žival iz skupine rastlinojedih dinozavrov, ker je bil fosil tako velik. Nato so ocenili, da je bil dolg več kot 4,5 metra, visok pa je bil več kot 2,6 metra.
 
Tomasz Sulej, paleontolog s poljskega inštituta za paleobiologijo v Varšavi, avtor študije, je dejal, da raziskovalci menijo, da so sauropodi tako zrasli, da jih ne bi pojedli drugi velikani tistega obdobja in morda je enako logiko ubrala tudi vrsta Lisowicia bojani. V poljskem nahajališču fosilov so namreč našli tudi ostanke petmetrskega plenilca, verjetno gre za dinozavra, in fosilizirane iztrebke, ki so vsebovali kosti dikinodonta.
 
Christian Kammerer, strokovnjak za dikinodonte iz prirodoslovnega muzeja v Severni Karolini, ki ni bil vpleten v študijo, je za portal phys.com pokomentiral, da sicer poznajo takšne živali iz perma in triasa, a ne tako velike. Dodal je, da verjetno so živeli skupaj z dinozavri v istem času, ni pa dokazov, da tudi na istem območju. Prav tako nekoliko dvomi v obliko, ki so najdenim ostankom nadeli poljski raziskovalci. »A ne glede na vse je študija zelo zanimiva in pomembna, saj nam kaže, da se moramo še veliko naučiti o zgodnjih sesalcih v triasu,« je poudaril.