Namesto medvedov je napadel virus

Več kot 600 znanstvenikov z vsega sveta, ki sodelujejo pri največji arktični raziskovalni odpravi v zgodovini, je bilo pripravljenih na vse. Na odsotnost cest, trgovin in civilizacije nasploh. Na severne medvede in ukleščenost v led, na polarne nevihte in tesnobno samoto. Potem je udarila pandemija, morda edina stvar, ki se je pred začetkom odprave zdela preveč fantastična, da bi se splačalo zaradi nje pripravljati rezervne načrte.

Tako so raziskovalci na ladji postali ujetniki (za zdaj še) večnega ledu. Aprila bi morala s Svalbarda poleteti in jih po sedmih mesecih zamenjati nova ekipa, a novi koronavirus je ohromil letalski promet in ekspedicija je dobila še nekoliko bolj pustolovski pridih. S skoraj dvomesečno zamudo sta prav zdaj na poti proti matičnemu ledolomilcu Polarstern dve ladji, ki bosta pripeljali novince ter ujetnike odrešili ledu.



Več kot leto dni trajajoča odprava se je začela septembra, ko je ledolomilec v lasti nemškega Polarnega morskega inštituta Alfreda Wegenerja izplul z norveške obale. Naloga znanstvenikov je proučevanje vremena, podnebja, morja, ledu in procesov in iskanje odgovorov na to, kako podnebne spremembe vplivajo na severni ledeni pokrov in s tem na ves planet.

Konec februarja se je ladja, ki se večinoma prepušča tokovom in premikom ledenih plošč, približala severnemu polu na samo 156 kilometrov, kar pred tem med arktično zimo ni uspelo še nobenemu plovilu.

Nova ekipa je torej po zapletih s prevozom na poti, drugi izziv pa je bil, kako poskrbeti, da na ladjo nihče ne bo prinesel novega virusa. Potniki so pred vkrcanjem 14 dni preživeli v strogi karanteni. V nemškem pristaniškem mestu Bremerhaven, od koder so kasneje izpluli, so zakupili dva hotela, raziskovalci ves čas niso smeli zapustiti sob, tudi hrano so jim puščali pred vrati. Pred odhodom so pri vsakem članu ekipe opravili tri teste na novi koronavirus.