Slavje pri podjetju Firefly Aerospace: Blue Ghost uspešno pristal na Luni

Pristajalnik Blue Ghost (Modri duh) ameriškega zasebnega podjetja Firefly Aerospace je pristal na Luni. To se je zgodilo ob 9.34 po srednjeevropskem času na širšem območju Mare Crisium. 

Pristajalnik je večino dela opravil avtonomno, potem ko so mu v podjetju danes poslali še zadnje ukaze z Zemlje. Blue Ghost si je pri pristanku pomagal z navigacijskim sistemom in kamerami, da bo našel najbolj optimalen prostor za pristanek.

Pristanek je bil brezhiben, kar je sprožilo velik val navdušenja v podjetju in pri Nasi, ki je financirala gradnjo pristajalnika. Območje Mare Crisium je na severovzhodnem delu nam vidne strani, pristajalnik bo tam predvidoma dva tedna izvajal raziskave, potem ga bo zajela noč, ki naj je ne bi preživel. Bo pa predvidoma deloval nekaj ur, potem ko se bo začela noč (na Luni noč in dan trajata po 14 dni, takrat se temperature spustijo globoko pod površje). V tem času naj bi 14. marca, ko Zemlja popolnoma zakrije pogled na Sonce z Luninega obzorja, posnela slike popolnega mrka v visoki ločljivosti. Blue Ghost je visok dva in širok 3,5 metra.

»Ta neverjetni dosežek dokazuje, da so Nasa in ameriška podjetja vodilni pri raziskovanju vesolja,« je dejala Janet Petro, vršilka dolžnosti administratorke Nase. »Marsičesa smo se že naučili, tehnološke demonstracije in znanstveni instrumenti na plovilu Blue Ghost pa bodo omogočile, da odkrijemo še več neznank o Luni, hkrati pa tudi, da zagotovimo varnost plovil, ki jih bomo uporabljali za človeške posadke,« je dodala. 

»Tehnologija, ki jo zdaj pošiljamo na Luno, pripravlja teren za prihodnje raziskovanje Lune in za dolgoročno prisotnost ljudi na Luni. To tehnologijo v vesolje pošiljamo v sodelovanju z ameriškimi podjetji, ki podpirajo rastoče lunarno gospodarstvo,« je dejala Nicky Fox, Nasina znanstvena direktorica. Nasa je v preteklih letih številne naloge - od gradnje raket, plovil za prevoz posadke do lunarnih odprav - predala v roke zasebnim podjetjem, ki jih pri tem seveda finančno podpira. 

»V imenu naše celotne ekipe bi se rad zahvalil Nasi, da je podjetju Firefly zaupala lunarno odpravo,« je dejal Jason Kim, izvršni direktor podjetja Firefly Aerospace. »Uspešen pristanek Blue Ghosta na Luni je postavil temelje za prihodnost komercialnega raziskovanja vesolja. Zdaj se veselimo več kot štirinajstdnevnega delovanja na površju, da bi pridobili še več znanstvenih podatkov, ki bodo pomembno vplivali na prihodnje misije na Luno in Mars.«

Posnetek dogajanja:

Slabih 90 milijonov evrov vredna odprava, ki jo je v večji meri financirala tudi Nasa, je z Zemlje odpotovala 15. januarja s Spacexovo faketo falcon 9. Blue Ghost je postal drugi zasebni pristajalnik, ki je uspešno mehko pristal na Luni. Prvi je bil Odisej podjetja Intuitive Machines (vsi drugi poskusi so se do lani končali s strmoglavljenjem), ki je februarja lani mehko pristal, a se nesrečno prevrnil in ni mogel pokazati vseh svojih tehnologij. Podjetje Intuitive Machines je medtem letos že poslalo drugo svoje plovilo proti Luni.  To naj bi na površju pristalo 6. marca.

Blue Ghost nad površjem Lune. FOTO: Firefly Aerospace/AFP  

Ameriški pristajalnik Blue Ghost je opremljen z več znanstvenimi instrumenti vesoljske agencije Nasa, ki je gradnjo plovila financirala prek svojega programa za komercialne lunarne odprave. Z instrumenti bodo preučevali Lunino okolje, hkrati pa bodo preizkusili tehnologije za prihodnje odprave Artemis, so navedli pri Nasi. Pristajalnik je med drugim opremljen z vrtalnikom, s katerim bo zavrtal v površje, pa z novim navigacijskim sistemom ter novim ščitom, odpornim proti lunarnemu prahu. Prah je namreč veliko skrbi in preglavic povzročal v odpravah Apollo. 

Plovilo je slikalo tudi Zemljo. FOTO: Firefly Aerospace/AFP  

Pristajalnik je v Lunino orbito vstopil 13. februarja, odtlej se je počasi spuščal. Firefly Aerospace je ameriško zasebno vesoljsko podjetje s sedežem v Cedar Parku v Teksasu, poleg pristajalnikov razvijajo tudi male in srednje velike nosilne rakete za komercialne izstrelitve v orbito.

Do tedaj je mehki pristanek na Luni sicer uspel le peščici državnih vesoljskih agencij. Prva je bila leta 1966 Sovjetska zveza, kmalu zatem so ji sledile ZDA. Kitajska je v zadnjem desetletju trikrat uspešno pristala na Luni, Indija pa je to storila leta 2023 v svojem drugem poskusu. Februarja lani se je temu ekskluzivnemu klubu kot peta država pridružila še Japonska.