
Neomejen dostop | že od 14,99€
Konec julija je po internetu zaokrožil grozljiv posnetek, na katerem se ruski vojaki izživljajo nad ukrajinskim ujetnikom in ga nato usmrtijo. V zgolj tednu dni so preiskovalci medijev The Insider in Bellingcat na podlagi detajlov v posnetku geolocirali dogajanje ter identificirali glavnega storilca.
Ruskega vojaka so s pomočjo klobuka in zapestnice, ki ju je nosil, povezali z drugimi, jasnejšimi posnetki, kjer so uporabili strojno prepoznavo obraza in s primerjavo slik na družbenih omrežjih dognali, da gre za moškega z imenom Ochur-Suge Mongush iz pokrajine Tuva. Dogodek ima sicer tudi črno piko, saj so nekateri drugi zanesenjaški »analitiki« v tistih dneh možakarja najprej napačno identificirali – a najbrž ravno zato še bolje služi kot primer dobrih in potencialnih slabih plati odprte obveščevalne dejavnosti. To poznamo pod terminom open-source intelligence oziroma OSINT, kar je ključnik, ki ga je na twitterju in sorodnih omrežjih srečal vsakdo, ki je brskal za informacijami o vojni v Ukrajini.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji