Ljudje prehitro pozabijo na ekstremno vreme

Ekstremni vremenski dogodki so vse pogostejši, intenzivnejši in vse bolj vplivajo na življenje ljudi. V obdobju 12 mesecev do 2. junija letos je kar 6,3 milijarde ljudi, torej skoraj 80 odstotkov svetovnega prebivalstva, izkusilo najmanj 31 dni hude vročine, je pokazala nedavna raziskava. »Moramo se zbuditi. Če ne bomo ukrepali, bodo posledice vse bolj katastrofalne,« opozarja raziskovalec James Painter z inštituta Reuters in geografske fakultete na univerzi v Oxfordu. Prav tako poudarja, da moramo razmišljati ne le o tem, zakaj se izredni vremenski dogodki dogajajo, ampak tudi, kako so povezani s podnebnimi spremembami.

Vreme je ponorelo. Uničujoči orkani v ZDA, siloviti požari v Južni Ameriki, obsežne poplave v Afriki in Evropi. Vročinskih valov, ki podirajo temperaturne rekorde, je bilo letos več kot kadarkoli prej. »Po napovedih podnebnih znanstvenikov, ki sicer že dolgo opozarjajo na te spremembe, so nedavni dogodki hujši, kot so predvideli podnebni modeli.« Najbolj je izstopal vročinski val v Kanadi leta 2021, med katerim je najvišja temperatura za 4,6 stopinje Celzija presegla prejšnji rekord.

»Kolikor mi je znano, noben podnebni model ni napovedal tolikšnega dviga,« je dejal Painter na mednarodni konferenci o komuniciranju znanosti v Sloveniji, ki je bila tokrat posvečena komuniciranju o podnebni krizi in ekstremnih vremenskih dogodkih. V svojih raziskavah se osredotoča na komuniciranje o podnebni krizi v medijih po svetu, pri čemer preučuje podnebni skepticizem in izzive pri poročanju o izrednih vremenskih dogodkih.

Prehitri zaključki krepijo skepticizem

Podnebne spremembe povečujejo pogostost, trajanje in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, močne padavine, požari. Vendar vsak ekstremni vremenski dogodek ni posledica vpliva podnebnih sprememb, je poudaril Painter. Prehitro in znanstveno neutemeljeno vzpostavljanje te povezave lahko le še okrepi podnebno zanikanje in skepticizem, ki se širita kot požar. Primer je suša na Madagaskarju leta 2021, ki je bila bolj posledica naravne variabilnosti kot podnebnih sprememb, so pokazale študije.

Pravo vprašanje, ki si ga morajo zastaviti novinarji pri poročanju o izrednih vremenskih dogodkih, ni, ali so konkreten dogodek povzročile podnebne spremembe, ampak ali oziroma za koliko sta se povečali verjetnost in intenzivnost ekstremnega vremenskega dogodka zaradi vpliva podnebnih sprememb. Večina izrednih vremenskih dogodkov namreč nastane zaradi več vzrokov. Znanost zato ne more povedati, ali so konkreten dogodek neposredno povzročile podnebne spremembe.

James Painter opozarja na previdnost pri poročanju o vremenskih dogodkih, saj lahko neutemeljene povezave med ekstremnim dogodkom in podnebnimi spremembami le še okrepijo podnebno zanikanje in skepticizem. FOTO: Bor Slana/STA  

Največ študij opravljenih za ZDA

Vpliv podnebnih sprememb na verjetnost in intenzivnost posameznih izrednih vremenskih dogodkov preučuje atribucijska znanost, to je razmeroma novo raziskovalno področje, ki skuša izmeriti in pripisati ekstremno vreme podnebnim spremembam. Znanstvenikom omogoča, da ne le opišejo, kako te vplivajo na določen tip ekstremnega vremena, ampak tudi preučijo, kako vplivajo na pogostost in intenzivnost specifičnega izrednega vremenskega dogodka. Prvo študijo je opravil Peter Stott iz britanske meteorološke službe leta 2004 za vročinski val v Evropi, v katerem je leto prej zaradi vročinskega stresa umrlo najmanj 20.000 ljudi. Ugotovil je, da je zaradi podnebnih sprememb verjetnost vročinskih valov dvakrat večja.

Do danes je bilo izvedenih več kot 500 študij različnih ekstremnih vremenskih dogodkov, vročinskih valov, orkanov, suš, poplav, plazov, požarov. Okoli 70 odstotkov jih je ugotovilo, da so podnebne spremembe prispevale bodisi k večji pogostosti bodisi k večji intenzivnosti teh dogodkov. Petina študij je pokazala, da podnebne spremembe na te dogodke niso opazno vplivale, okoli devet odstotkov študij pa je zaključilo, da so podnebne spremembe zmanjšale verjetnost ekstremnih vremenskih dogodkov, je povzel Painter.

Kako potekajo študije? Ko se zgodi ekstremni vremenski dogodek, znanstveniki najprej ugotovijo, kako pogosto bi se dogodek takšnega obsega lahko zgodil na podlagi zgodovinskih podatkov in podatkov opazovanj. Nato ustvarijo enake podnebne modele po dveh scenarijih. Pri prvem so koncentracije toplogrednih plinov konstantne na ravneh, preden so ljudje začeli kuriti fosilna goriva. Pri drugem pa se upoštevajo dejanske koncentracije toplogrednih plinov za vsako leto. S primerjavo rezultatov obeh scenarijev lahko ocenijo, koliko so izpusti toplogrednih plinov zaradi človekovih dejavnosti spremenili razmere. S statističnimi metodami nato določijo, kolikšne so razlike v pogostosti in intenzivnosti dogodka.

Znanstveniki, ki izvajajo te raziskave, so združeni v dve glavni organizaciji. Prva je World Weather Attribution, ki opravi od 10 do 15 študij na leto, in sicer sočasno, ko se ekstremni vremenski dogodki dogajajo. Junija letos so znanstveniki iz te skupine objavili študijo o izpostavljenosti velikega deleža svetovnega prebivalstva hudi vročini v zadnjem letu dni, ki smo jo omenili v uvodu. Pokazali so, da je huda vročina najmanj dvakrat verjetnejša zaradi podnebnih sprememb.

Druga skupina znanstvenikov in komunikatorjev znanosti, ustanovljena leta 2022, se imenuje Climate Central in se osredotoča na ekstremne vremenske dogodke v ZDA. Na splošno je največ tovrstnih študij opravljenih za ZDA. V Evropi so bile opravljene za Veliko Britanijo in Nemčijo, potrebovali pa bi jih tudi za številne druge države, je poudaril Painter.

Kdor izkusi ekstremno vreme, ne spremeni nujno odnosa

Novinarji pri poročanju o izrednih vremenskih dogodkih pogosto uporabljajo presežnike, s čimer načeloma ni nič narobe, negativno pa je, da takšno poročanje pri občinstvu lahko povzroči stres, je dejal Painter. Glede povezav med ekstremnimi vremenskimi dogodki in podnebnimi spremembami je več študij pokazalo, da novinarji o tem poročajo redko ali pa nenatančno.

Opustošenje po orkanu Helene FOTO: Melissa Sue Gerrits/AFP

V nadaljevanju je nanizal nekaj zanimivosti, med drugim, kako izkušnja ekstremnega vremenskega dogodka vpliva na spremembo odnosa do podnebnih sprememb. O tej temi je bilo opravljenih več raziskav, spet glavnina v ZDA, ki prinašajo zelo mešane rezultate. Na splošno ugotavljajo, da so ljudje, ko izkusijo izreden vremenski dogodek, bolj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, vendar zaradi tega ne spremenijo nujno svojega odnosa. Eden od razlogov je, da ljudje hitro pozabijo, je pa še več drugih. Veliko je odvisno od tipa vremenskega dogodka. Američani vročino in sušo povezujejo z globalnim segrevanjem, hudih padavin ali poplav pa pogosto ne.

Na spremembo odnosa do podnebnih sprememb vpliva tudi motivirano sklepanje. S tem pojmom v psihologiji označujejo način razmišljanja, ki vključuje izbiranje informacij in njihovo vrednotenje ter sprejemanje odločitev na podlagi osebnih prepričanj in ciljev. To vodi do posameznih zaključkov ali odločitev, ki niso utemeljeni na objektivnih dejstvih, ampak na človekovih prepričanjih, ki so usklajena z njegovimi cilji. »Vemo, da tisto, kar določa ali ima največji vpliv na odnos ljudi do podnebnih sprememb, ni neposredna izkušnja ali znanje o njih, temveč vrednote. Politične in družbene vrednote določajo, ali boste verjeli v podnebne spremembe ali ne. Če ste že trdno prepričani o podnebnih spremembah, boste bolj prepričani, da je ekstremni vremenski dogodek, ko se bo zgodil, posledica teh,« je podčrtal Painter.

Ali lahko doživetje izrednega vremenskega dogodka vpliva na angažiranje za podnebni aktivizem, pa je preverjala študija na primeru gozdnih požarov v Avstraliji. Ugotovila je, da se je 40 odstotkov ljudi, ki so doživeli požare, vključilo v podnebni aktivizem. Precej pa je bilo manj aktivnih, ker so se spopadali s psihološkim stresom zaradi ekstremnega dogodka.