Kompas ptic, ameriški dim in poteza revije Scientific American

Scientific American z zgodovinsko podporo Bidenu

Ameriška znanstvena revija Scientific American ima 175-letno zgodovino, v vsem tem času pa ni niti enkrat podprla predsedniškega kandidata. Tako je svoj uvodnik začelo uredništvo revije in torej že v prvem stavku namignilo, da se je to obdobje političnega nevmešavanja končalo. V nadaljevanju zapišejo, da se za ta korak niso odločili zlahka, a da dokazi pričajo o tem, da je Donald Trump s svojim zavračanjem znanstvenih spoznanj povzročil veliko škodo državi in ljudem.

Najbolj očiten primer je njegovo spopadanje s pandemijo covida-19, pri čemer je po mnenju uredništva z zavajanjem in nespodobnostjo neposredno odgovoren za smrt 190.000 Američanov. Opozarjajo, da je v svojih nastopih napadal tudi ustanove javnega zdravstva, naravovarstvenike ter raziskovalce in javne znanstvene ustanove, ki s svojim znanjem postavljajo temelje za spopad z izzivi prihodnosti, zato bralce pozivajo, naj volijo za njegovega protikandidata, demokrata Joeja Bidena. V pozivu opozorijo, da je Trump odgovoren za nezadostno testiranje prebivalstva, da je vztrajno in z lastnim primerom pozival k nenošenju mask in da je v govorih lagal javnosti o resnosti pandemije ter jo primerjal z navadno gripo. Na koncu spomnijo še, da ne gre samo za neprimeren spopad s pandemijo, temveč tudi zanikanje podnebnih sprememb ter zmanjševanje financiranja znanstvenoraziskovalnih in zdravstvenih ustanov.

Algoritem svetuje odmerke inzulina

V reviji Nature Medicine je objavljen članek o rezultatih raziskave skupine raziskovalcev konzorcija NextDREAM, v katerem sodelujejo tudi zdravniki in raziskovalci Pediatrične klinike UKC Ljubljana in profesorji Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Tadeja Battelina. Člani konzorcija so spremljali in merili učinkovitost in varnost uporabe umetne inteligence pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki imajo nameščeno inzulinsko črpalko in senzor za neprekinjeno merjenje glukoze v podkožju. V šestmesečni raziskavi so na naključno izbranem vzorcu bolnikov primerjali delovanje naprave DreaMed Advisor in zdravnikov specialistov pri obravnavi bolnikov.

DreaMed Advisor je najprej pridobil podatke o kontinuiranem merjenju sladkorja in odmerkih inzulina, po določenem obdobju pa je sam predlagal optimizirane odmerke inzulina in po virtualni odobritvi zdravnika informacijo poslal preiskovancem kot sms-sporočilo. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil algoritem pri oceni odmerka inzulina najmanj tako dober kot zdravniki specialisti iz najboljših svetovnih centrov. Dr. Tadej Battelino, vodja Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, je za revijo Nature Medicine povzel rezultat raziskave, ki je pokazala, da je lahko uporaba umetne inteligence oziroma DreaMed Advisorja enako varna in učinkovita rešitev kot storitve zdravnikov diabetologov.


 

So bakterije kompas za ptice selivke?

Šesti čut je neznanstveni izraz za sposobnost, ki je ne znamo prav dobro pojasniti. Pripisujemo ga tudi nekaterim živalim, na primer pticam, želvam in ribam, ki na videz nepojasnjeno najdejo pot do toplih krajev, plaže, kjer so se izvalile, ali morij, kjer se drstijo.

Še več: v zagati nismo samo nepoučeni ljudje; po pisanju spletnega portala Phys.org tudi znanstveniki kljub polstoletnim raziskavam na tem področju nimajo zadovoljive razlage. »Iskanje mehanizma velja za eno zadnjih ugank veje biologije, ki se ukvarja s čutili, znanstveniki pa ga primerjamo z iskanjem igle v kopici sena,« je izziv opisal Robert Fitak z Univerze osrednje Floride, soavtor študije, v kateri so ameriški, britanski in izraelski znanstveniki poskušali pojasniti, od kod nekaterim živalim sposobnost orientiranja po magnetnem polju. Njihova hipoteza je, da čut za magnetizem pridobijo v simbiotskem odnosu z magnetotaktičnimi bakterijami, mikroorganizmi, ki proizvajajo kristale magnetita in jih kot kompas uporabljajo za orientacijo.

Fitak je dokaze za hipotezo zbiral v eni največjih genetskih baz podatkov o magnetotaktičnih mikrobih, ki so jih našli v vzorcih živali. »V preteklosti raziskovalci niso namenjali posebne pozornosti temu tipu bakterij v živalskih tkivih,« je povedal Fitak, ki je prvi zaznal vzorec pojavljanja magnetotaktičnih bakterij v živalih, ki se dokazano nezmotljivo selijo na večje razdalje. Priznal je, da še vedno ne vedo, kje natančno v telesu gostitelja se naselijo bakterije, a domneva, da bi lahko živele v živčnem tkivu očesa ali možganov. 
 

Dim dosegel Evropo

Na zahodni obali ZDA še vedno divjajo gozdni požari. Dim je bil zaradi zračnega tlaka dolgo ujet nad območjem, kar je močno poslabšalo kakovost zraka v številnih mestih. V ponedeljek se je vreme spremenilo in zračni tok je dim odnesel vzhodno in dosegel New York, nato pa odpotoval prek Atlantika in dosegel Evropo, so pokazali satelitski podatki mreže Copernicus. Delci so prepotovali vsaj 8000 kilometrov vzhodno.



Ocenjuje se, da se je v požarih, ki bodo v vedno bolj vročem podnebju pogostejši, sprostilo več kot 30 milijonov ton ogljikovega dioksida od sredine avgusta. »Dejstvo, da se je v ozračje sprostilo toliko onesnaževal, da lahko dim vidimo tudi 8000 kilometrov daleč, priča o uničujoči moči požarov in njihovem trajanju,« je poudaril znanstvenik Mark Parrington. Do zdaj je pogorelo območje, veliko okoli dva milijona hektarov, umrlo je 35 ljudi.

Požari so v ospredje ameriške politike, ki je že osredotočena na predsedniške volitve, znova postavili podnebne spremembe. Zaradi suš se bodo ustvarjale idealne razmere, da bodo gozdni požari ušli izpod nadzora.