Ko sredi dneva za nekaj minut izgine sonce

Sonce je danes sredi dneva za nekaj trenutkov »izginilo«. Veličastna predstava, v kateri glavno vlogo igrata sonce in luna, je bila »v živo« na ogled daleč stran od naših krajev, a v tem stoletju so še tako odročni kotički pravzaprav oddaljeni le klik. Večji del sončevega mrka se je dogajal nad Tihim oceanom, začenši ob 18.55 po našem času. Videli pa so ga prebivalci in obiskovalci nekaterih krajev v Čilu in Argentini.

Spremljanje mrka prek spleta:





Sončevi mrki, kot tudi lunini, so v opazovalcih od nekdaj vzbujali večinoma neprijetne občutke. Mnogi še danes verjamejo, da gre za zlovešč omen, pa čeprav so astronomi že večkrat pojasnili in dokazali, da mrki nikakor ne vplivajo na naš planet in na vse, kar na njem obstaja. Antična ljudstva pa niso razumela, zakaj je za naše življenje nujna zvezda sredi dneva izginila. Sonce je zaradi svoje moči oddajanja svetlobe in toplote v zgodovini imelo status božanstva in njegovo, čeprav kratkotrajno, izginotje ni minilo brez strahu in spletanja zgodb. V teh so po vsem svetu poznali bitje, ki je ali ukradlo ali požrlo sonce, kar pravzaprav ni nenavadno, saj je v začetnih fazah mrka res videti, kot da ga nekaj grize. Druga ljudstva so za dogajanje okrivila jezo bogov.
 

Današnjemu sončevemu sledi lunin delni mrk

V vietnamski mitologiji velja, da je sonce pojedla ogromna zlobna krastača, kitajski zmaj. Vikingi so za mrke krivili volka Skölla in Hatija, ki lovita sonce in luno. Ob zadnji apokalipsi Ragnarök ju bosta ujela, mrki pa so kot nekakšen predogled večne teme. Hindujska astrologija za naravni pojav obtožuje temno bitje, ki si je postreglo z eliksirjem nesmrtnosti, zato ga je bog Višnu obglavil. Bitje se je razdelilo na telo Ketu in glavo Rahu, ta pa od takrat sledi tako soncu kot luni. Vsake toliko ju ujame in požre, a vsakič znova se telesi znova pojavita, ko spolzita iz odrezanega vratu. Korejske zgodbe pa razlagajo, da želijo sonce ukrasti mitološki psi, da bi ga odnesli v kraljestvo večne teme Gamangnara. A vsakič pse sonce opeče in zbežijo.



Prvotno ljudstvo Severne Amerike Pomo pa je v razlago vpletlo medveda, ki se je podal na sprehod po Galaksiji. Med njim in soncem se na poti vname spor, kdo se mora umakniti, in medved ga ugrizne, na nadaljnji poti sreča še luno, sončevo sestro, zgodba se ponovi in ugrizne še njo. Ljudstvo je morda tako razložilo dejstvo, da se mrki vedno pojavijo v paru, današnjemu sončevemu tako lunin delni mrk sledi v noči s 16. na 17. julij, ki ga bomo lahko opazovali tudi pri nas.

Ljudje v različnih kulturah so menili, da lahko zlobna bitja preženejo s hrupom, tako so na mrke kričali, bobnali, udarjali po ponvah in zvonili.

Eno izmed ljudstev Inuitov je menilo, da mrki pomenijo, da je sonce zbolelo, in zato so vse prekrili in se umaknili na varno, da jih »okuženi« sončni žarki ne bi dosegli. V drugi inuitski zgodbi pa velja, da je mrk posledica spora med soncem in luno. Podobno verjamejo tudi ljudstva v afriških državah Benin in Togo, posledično učijo, da se mrkom lahko izognejo, če izravnajo vsa medsebojna nesoglasja.