Po eni strani je to tehnološko utrjevanje slikarske podlage, po drugi estetsko retuširanje.
![Pri restavriranju se držijo pravilo zadržanosti. Fotografije Restavratorski center ZVKDS](https://www.delo.si/media/images/20210929/1035709.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
Pri restavriranju se držijo pravilo zadržanosti. Fotografije Restavratorski center ZVKDS
V nadaljevanju preberite:
Freske v cerkvi svete Helene so pod nekaj plastmi beleža odkrili v petdesetih letih 20. stoletja in jih prvič obnovili v letih 1966–1967. »Tehnika restavriranja je bila v tistem času malo drugačna, saj so restavratorji pri svojem delu uporabljali tudi umetna organska veziva za utrjevanje, kot so vinili ali akrilne smole, kar pa originalno ni sestavina srednjeveških poslikav. Zaradi njih slabše dihajo, če je delež umetnih materialov večji, lahko v kombinaciji z vlago tudi hitreje propadajo,« pojasni Anita Kavčič Klančar. Nekoč so restavratorji tudi več »popravljali«, več doslikali, medtem ko so danes pri obnovi fresk veliko bolj zadržani.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji