Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Kdo si lasti znanje umetne pameti?

Preden se bo raba storitev generativne strojne inteligence lahko zares razširila, bo treba odgovoriti na vrsto zahtevnih vprašanj glede lastništva podatkov.
Problematike avtorskih pravic pri prebojnih tehnologijah se v resnici nikjer zares še niso lotili. FOTO: Nicoleta Ionescu/Shutterstock

 
Problematike avtorskih pravic pri prebojnih tehnologijah se v resnici nikjer zares še niso lotili. FOTO: Nicoleta Ionescu/Shutterstock  
5. 11. 2023 | 06:00
10:41

V nadaljevanju preberite: 

Pred dvema tednoma je raziskovalna skupina na Univerzi v Chicagu predstavila tehniko nightshade, način za »zastrupljanje« podatkov, na katerih se učijo algoritmi za ustvarjanje slik. Umetna inteligenca, ki se uči na tako onesnaženih zbirkah podob, ne zna več pravilno narisati tistega, kar od nje pričakujemo.

Tehnika nightshade v slike doda šum, ki algoritme za ustvarjanje podob iz tekstovnih navodil, kot so dall-e, midjourney in stable diffusion, močno zmede. Ko jih kasneje poprosimo, da nam recimo izrišejo psa s klobukom, nam namesto tega izvržejo kravo na kolesu (oziroma v praksi še večkrat kakšno razmazano, groteskno podobo). Prefinjenost načina je v tem, da je s prostim očesom praktično nemogoče opaziti, da so »zastrupljene« podobe kakorkoli drugačne od običajnih, s katerimi se tovrstne algoritme uči. To spominja na primere »sovražnih vzorcev« (adversarial patterns), s katerimi strokovnjaki lahko zmedejo algoritme za prepoznavo vizualnih podob. Na prometni znak so denimo nalepili na videz zelo majhen moteč vzorec, ki bi ga človeški voznik komaj opazil, toda sistem za samodejno vožnjo je povsem spravil iz tira in ta pomena cestnih oznak ni več prepoznal.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine