Grške črke za različice koronavirusa

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila nov sistem poimenovanja različic novega koronavirusa, ki namesto zemljepisnih imen uvaja črke grške abecede. Za britansko različico z oznako B117, na primer, naj bi od zdaj uporabljali ime alfa, indijska različica B16172 pa je dobila ime delta.

Namen ukrepa je preprečiti stigmatizacijo držav oziroma posameznih geografskih območij. Praksa poimenovanja virusov ali bolezni po krajih namreč lahko podžiga rasizem in ksenofobijo. Poleg tega bi lahko države zaradi strahu pred slabo publiciteto manj zavzeto spremljale mutacije virusa, ki bi se zgodile na njihovem ozemlju. Za nameček pa ponavadi ne moremo zagotovo vedeti, ali so geografska poimenovanja sploh točna, saj sev lahko pride od drugod, preden ga odkrijemo.

Navada je železna srajca

Poimenovanje bolezni po krajih je sicer že dolgo v navadi. V prejšnjih stoletjih so Italijani, Nemci in Britanci sifilis imenovali francoska bolezen, medtem ko so mu Francozi rekli napolitanska bolezen. Za Ruse je bila poljska, za Poljake pa nemška bolezen. Danci in Portugalci so mu rekli španska bolezen.



Tudi uradna imena bolezni pogosto vsebujejo še kraj, kjer so jih prvič zaznali: nemške ošpice, virus Zahodnega Nila, koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma oziroma mers, ebola, ki je dobila ime po reki v Demokratični republiki Kongo, zika, ki se imenuje po gozdu v Ugandi, in tudi lymska bolezen oziroma borelioza, imenovana po kraju v Connecticutu.

Jasno je, da si nihče ne želi reklame v obliki bolezni, ki bi bila poimenovana po mestu ali reki. Primer španske gripe je še posebno neroden, saj je bolezen skoraj zagotovo izvirala od drugod, Španija pa je »pobrala smetano« preprosto zato, ker je o njej poročala bolj odkrito.



V zadnjem času se krepi zavedanje o možnih posledicah takšne prakse, zato je Svetovna zdravstvena organizacija bolezen, ki jo povzroča virus sars-cov-2, previdno poimenovala covid-19, kar je preprosto okrajšava za koronavirusno bolezen 2019. To sicer ni preprečilo takratnemu ameriškemu predsedniku Dolandu Trumpu, da ne bi govoril o kitajskem virusu, kar je v ZDA (pa tudi drugod po svetu) močno podžgalo nestrpnost do Američanov azijskega rodu.

Neizgovorljiva imena

Kljub vsemu pa vsaj splošna javnost, a tudi mediji še vedno govorijo in poročajo o južnoafriški, brazilski ali na primer indijski različici virusa in s tem krepijo sovražno naravnanost do prebivalcev teh držav. Svet tako še vedno pozna britanski sev, Britanci mu pravijo kentska različica, v Kentu pa mu po vsej verjetnosti rečejo sev z otoka Sheppey, saj je vedno mogoče obtožiti koga drugega.

Seveda imamo za vse različice novega koronavirusa znanstvena poimenovanja, a so tudi ta, kot so zapisali v reviji Nature, obupna zmeda. Britanska različica ima tako dve oznaki: B117 in 20I/501Y.V1, pri takšnih neizgovorljivih imenih pač ni čudno, da jih mediji in javnost ne uporabljajo. Bolj ozaveščeni novinarji se sicer pogosto potrudijo in namesto o brazilskem virusu pišejo o virusu, ki so ga prvič zaznali v Braziliji, a jasno je, da se takšna obzirnost ne more ponavljati skozi ves prispevek. Predlog Svetovne zdravstvene organizacije bo, upajmo, prinesel rešitev in enkrat za vselej končal prakso ožigosanja posameznih držav.

–––
Ed Feil je profesor mikrobiologije, specializiran za evolucijo mikrobov, v Milnerjevem centru za evolucijo Univerze v Bathu.