Grenko-sladki okus kanadskih robid

Blackberry se vrača. Kultno znamko komunikacijskih naprav smo že večkrat pošiljali na smetišče zgodovine, a se je vsakič znova pobrala, četudi ni nikoli dosegla leska izpred desetih, petnajstih let. Tokrat je ameriško podjetje Onward Mobility sporočilo, da bo v prvi polovici prihodnjega leta na voljo novi blackberry, podprt s tehnologijo 5G.

Morda je to le nostalgija, toda včasih se zdi, da so oblikovalci pametnih telefonov nekoč premogli več domišljije kot danes. Kdor je videl Applovo serijo iphonov 11, je videl devetdeset odstotkov pametnih telefonov na trgu. Še leta 2012 se je iphone 5 močno razlikoval od Samsugovega galaxyja S3 ali Nokijine lumnie 920. To pa so bili tudi časi, ko ni bilo tako nenavadno, da so si srednješolci – ne samo biznismeni – dopisovali prek malone kvadratastih telefonov s tipkovnico, ki je bila skorajda večja od zaslona.

»Robide«, ki z istoimenskimi sadeži razen črne barve nimajo ničesar skupnega, so komercialni vrhunec dosegle leta 2013, ko je naprave z blackberryjevim operacijskim sistemom uporabljalo 85 milijonov ljudi. Vendar so se že takrat pojavljali prvi znaki, da ima poslovni model trhle temelje. Kmalu se je izkazalo, da so bili pomisleki upravičeni: zaton blackberryja je bil veliko hitrejši in spektakularnejši od vzpona.

Hitro tipkanje

Okoli tega, zakaj so bili telefoni te znamke svojčas tako priljubljeni in zakaj nekateri uporabniki še danes prisegajo nanje, nikoli ni bilo posebne filozofije. Fizična tipkovnica qwerty, ki je od nekdaj zagotovilo za enostavno in učinkovito tipkanje, skrbno varovani podatki na napravi, nadpovprečno zmogljiva baterija ter nizki stroški mobilnega gostovanja v tujini so (bili) glavni atributi, zaradi katerih so (bili) blackberryji drugačni od drugačnih.



Nanje sta – še preden je Apple leta 2007 poslal na trg prvi iphone – prisegali dve skupini uporabnikov: mladina in poslovneži. Prve je privabila široka tipkovnica, na kateri so bile vse črke angleške abecede. Naj spomnimo, dotlej je bilo treba na večini mobilnih telefonov besedilo ustvariti z večkratnim zaporednim pritiskom na eno izmed številk. Dvakrat pet je, denimo, pomenilo črko »k«, kar je bilo tudi za najbolj zverzirane tekstopisce zamudno početje. »Z blackberryjem so učenci lahko pod mizo pisali sporočilo in se medtem pretvarjali, da poslušajo učitelja,« je v Washington Postu ugotavljal novinar Timothy B. Lee in poudaril še eno prednost: funkcija blackberry messenger je uporabnikom omogočala brezplačno pošiljanje sporočil. Ko so pametni telefoni z zaslonom na dotik in čedalje več aplikacijami začeli izpodrivati te unikatne naprave, se Blackberryjev poslovni model še ni zamajal.

Stiskanje podatkov

Mobilni telefoni s fizično tipkovnico so namreč ostali prioriteta poslovnih uporabnikov. Svojim zaposlenim so jih množično kupovala podjetja, ki so si prizadevala za poenotenje informacijskih in komunikacijskih sistemov. »Njihova glavna skrb je bila, kako enostavno telefon vključiti v infrastrukturo in ga od časa do časa vzdrževati. Kupovanje naprav, ki so privlačne in prijazne do uporabnika, na seznamu prioritet ni kotiralo visoko,« je ugotavljal Lee. In dokler so zaposleni uporabljali delodajalčeve telefone, je bilo za kanadsko podjetje Blackberry Limited vse v najlepšem redu. Ko pa so si zaželeli potrošniški aparat namesto korporativnega in nekoliko okornega – ter si tako tudi sami začeli plačevati račune – je to za Kanadčane pomenilo začetek konca.

»Zadnji žebelj v krsto kot ponudnik 'korporativnih aparatov' si je Blackberry zabil konec januarja leta 2013 z lansiranjem sicer zelo dobrih in zelo pametnih novih modelov z zaslonom na dotik ter novega operacijskega sistema,« je na svojem blogu zapisal slovenski ekonomist Jože P. Damijan, sicer zvest uporabnik te znamke. »S to potezo – s prehodom na hitri operacijski sistem – je BB hkrati izničil tudi svojo največjo prednost pred tekmeci. Moral je namreč opustiti komprimiranje (stiskanje) podatkov v prenosu.« Blackberry je bil namreč po njegovem mnenju idealen aparat za tiste, ki so veliko potovali v tujino in so želeli imeti stalen dostop do elektronske pošte. Sistem komprimiranja podatkov (do 97 odstotkov) jim je omogočil zelo nizke stroške gostovanja v tujih omrežjih, zato niso hlastali po wifiju kot drugi uporabniki. »Z lansiranjem novosti pa je postal samo še eden od ponudnikov pametnih telefonov z zaslonom na dotik – vendar tri leta prepozno in z zelo malo aplikacijami. Njegova specifična prednost je izginila.«

Padec

Damijan je te besede zapisal leta 2013. Odtlej se je zgodilo marsikaj. Blackberry je treščil ob dno in leta 2016 imel le še 23 milijonov uporabnikov. Istega leta je vodstvo podjetja sporočilo, da bo prenehalo z lastno proizvodnjo komunikacijskih storitev in jo prepustilo zunanjim izvajalcem. Med njimi je bil najdejavnejši kitajski TLC, ki si je več let prizadeval za preživetje te nekoč priljubljene znamke. Za Blackberry je proizvajal pametne telefone serije key z operacijskim sistemom android, medtem ko so imele naprave, dokler so jih Kanadčani proizvajali sami, svoj lasten operacijski sistem.



Toda niti kitajska pomoč niti menjava operacijskega sistema nista zalegli – prej nasprotno, razkorak med Blackberryjem in preostalimi mobilnimi ponudniki se je le še večal. V začetku letošnjega leta so se strokovnjaki za digitalno tehnologijo že spraševali, ali je prišel nepreklicni konec te znamke, potem ko je TLC sporočil, da po jeseni ne bo več proizvajal in prodajal nobene nove naprave blackberry. Nato pa je pred mesecem dni kot strela z jasnega udarila novica, da bo razmeroma neznano teksaško podjetje Onward Mobility prihodnje leto na trg poslalo nov model blackberryja, tokrat podprtega s tehnologijo 5G.

Sreča v nesreči?

Glede na viharna leta, ki so za to znamko, bi bilo prezgodaj napovedovati, ali gre za veliko vrnitev padlega giganta ali za poskus iz obupa. Za zdaj je znano, da bo zopet imel fizično tipkovnico in operacijski sistem android. Nemara je trenutno največji proizvajalčev problem, da Blackberry vseh napak ni odpravil nemudoma, ampak jih je delal, iščoč ugodno kombinacijo, eno za drugo. Čas je medtem mineval in danes stiskanje podatkov ni nikakršna prednost, saj že dolgo velja uredba evropske komisije, po kateri ni treba plačati dodatnih pristojbin za uporabo mobilnega telefona, kadar potujemo zunaj matične države.

V vmesnem obdobju so glede varovanja zasebnosti napredovali tudi drugi proizvajalci in malo verjetno je, da bo novi blackberry varnejši od, denimo, najnovejšega iphona. Prav tako ne bo edina naprava z omrežjem 5G in fizično tipkovnico – danes je mogoče za domala vsak pametni telefon kupiti ovitek s tovrstno tipkovnico. Morda pa sreča za Blackberry leži v tuji nesreči – če se Huaweiu in Googlu ne bo uspelo pogoditi in bodo vse naprave tega kitajskega proizvajalca do nadaljnjega ostale brez androida, se lahko kaj kmalu pojavijo kupci, naveličani prevlade Appla in Samsunga, ki bodo iskali nove možnosti.
———
Avtor je zaposlen v Delovnici.