Evropski hyperloop odprt za testiranje

Bela jeklena cev, dolga 420 metrov in široka dva metra in pol, ki teče ob železnici na severu Nizozemske, je poligon za nov, hitrejši in bolj trajnosten način prevoza ljudi in tovora. Cev je srce evropskega centra Hyperloop v Veendamu, ki so ga odprli v torek. Idejo je pred leti promoviral Elon Musk, gre pa za plovila, ki z veliko hitrostjo, okoli 700 kilometrov na uro, drvijo v cevi s pomočjo magnetnega polja in pri nizkem tlaku v cevi.

Musk je podobne cevi že zgradil v sončni Kaliforniji in vehementno razlagal, da smo pred novo revolucijo v transportu, ko bodo potniki 645 kilometrov dolgo pot med Los Angelesom in San Franciscom opravili v vsega pol ure. A izkazalo se je, da se ideje pogosto počasneje prelivajo v resničnost, kot bi si želeli. Načrte za gradnjo cevi so pograbila tudi druga podjetja in organizacije. »Pričakujem, da bomo do leta 2030 imeli prvo, morda pet kilometrov dolgo cev, po kateri se bodo že prevažali potniki,« je komentiral direktor nizozemskega centra Sascha Lamme. Dodal je, da podobne cevi načrtujejo v Italiji in Indiji.

FOTO: Nick Gammon/AFP

Prva testiranja v cevi bodo opravili v nekaj tednih, izvajalo pa jih bo podjetje Hardt Hyperloop, ki je bilo tudi glavni dobavitelj sestavnih delov cevi. Pri projektu, ki ga med drugim financira evropska komisija, je sodelovalo okoli 50 inovativnih podjetij. Testna infrastruktura je zasnovana tako, da predstavlja dejanske razmere, med drugim vključuje možnost menjave voznega pasu. »Infrastruktura nam omogoča prikaz bistvenih tehnologij, kot so magnetna levitacija, pogon, stabilizacija in celo menjava voznega pasu, pri hitrostih do 100 kilometrov na uro,« je pojasnil Marinus van der Meijs, soustanovitelj družbe Hardt Hyperloop.

Hyperloop bi lahko bil nov način transporta. FOTO: Nick Gammon/AFP

Seveda pa niso vsi optimistični, kar zadeva prihodnost hyperloopa. Robert Noland, profesor na Rutgersovi univerzi, je za AP komentiral, da gre za primer, ko se odločevalci preveč navdušijo nad neko novostjo, namesto da bi namenjali sredstva za osnovno, že obstoječo infrastrukturo. »Gradnja stane preveč,« je dodal. Lamme je dvomljivce povabil na ogled in pojasnil, da še niso upoštevali vse optimizacije stroškov. Izračuni kažejo, da bi bila infrastruktura cenejša v primerjavi z železniško, poraba energije pa desetkrat manjša kot pri potovanju z avtomobilom ali letalom.