Dvozvezdje V Sagittae bo v smrtonosnem plesu prava paša za oči

Dvozvezdje V Sagittae (V Sge) v ozvezdju Puščica (Sagitta) je medlo, komaj vidno tudi s pomočjo nekoliko boljšega teleskopa. A okoli leta 2083 (negotovost pri izračunu je plus/minus 16 let) bo dvojica poskrbela za eksplozijo in zvezda bo postala tako svetla kot Sirij, ki je najsvetlejša zvezda na nočnem nebu, so na 235. kongresu ameriške astronomske zveze, ki poteka v Honoluluju, predstavili astronomi louisianske univerze Bradley E. Schaefer, Juhan Frank in Manos Chatzopoulos. 

V Sagittae je zvezdni sistem, ki spada v razred zvezd imenovan kataklizmične spremenljivke. Sestavljen je iz bele pritlikavke, ki je ostanek umrle zvezde z majhno ali srednjo težo, in navadne zvezde, ki je okoli štirikrat masivnejša kot pritlikavka. V njunem smrtonosnem plesu se masa navadne zvezde preliva v belo pritlikavko. Zaradi velike razlike v masi ob tem oddajata močne izbruhe zvezdnega vetra.

Ekipa astronomov je pregledala fotografije para od leta 1890 in ugotovila, da zvezda postaja svetlejša. Do zdaj se je njena svetlost povečala za desetkrat. »V naslednjih nekaj desetletjih bo zvezda hitro postajala vse svetlejša. V zadnjih dneh smrtonosnega plesa okoli leta 2083, ko se bosta zvezdi združili, se bo sprostila ogromna količina zvezdnega vetra, zato bo zvezda videti tako svetla kot Sirij, morda celo kot planet Venera,« je pojasnil Schaefer.

Eksplozivno dogajanje bo vidno en mesec, so še preračunali astronomi. Na koncu bo nastala ena sama zvezda z značilnim jedrom bele pritlikavke, obkrožena z vodikovim plinom. 

»Trenutni izbruh svetlobe na nebu nismo zabeležili že od Keplerjeve supernove leta 1604,« je še spomnil Schaeffer in dodal, da bo združitev dvozvedja vidna tudi v krajih z močnim svetlobnim onesnaženjem.