Nasin
iskalec eksoplanetov Tess je svoji zbirki dodal prvi planet, velik kot Zemlja, ki okoli zvezde kroži na razdalji, kjer bi lahko veljali pogoji, potrebni za obstoj tekoče vode na površju. Znanstveniki so najdbo potrdili z dodatnimi opazovanji s teleskopom Spitzer, ki ta mesec zaključuje znanstvene operacije.
Planet so poimenovali TOI 700 d in je pravzaprav eden redkih te vrste. Nekaj takšnih »dvojčic« Zemlje je mogoče najti v sistemu Trappist 1, nekaj jih je našel tudi teleskop Kepler.
Zvezda TOI 700 je pritlikava zvezda tipa M, ki od las leži v ozvezdju Dorado ali Zlata riba, vidnem na južnem nebu. Je za več kot polovico manjša od Sonca in na površju za polovico hladnejša. Satelit je pri zvezdi odkril tri planete.
Tess planete išče prek tako imenovane tranzitne metode, ko zaznava malenkostne spremembe v svetlosti zvezde, ko pred njo potuje planet. Posamezen del neba opazuje 27 dni. Zvezdo TOI 700 je opazoval v kar 11 od 13 kvadrantov na južnem nebu.
Kot so pojasnili pri ameriški vesoljski agenciji, so zvezdo najprej napačno uvrstili med zvezde, podobne Soncu, zato so menili, da so njeni planeti večji in bolj vroči. A so nato z dodatnimi opazovanji spoznali zmoto.
Najbolj notranji planet od trojice TOI 700 b je skoraj enako velik kot Zemlja, verjetno je skalnat, zvezdo pa obkroži v desetih dneh. Srednji planet TOI 700 c je 2,6-krat večji od Zemlje, njegovo leto je dolgo 16 dni, verjetno je plinaste sestave.
Planetarni sistem TOI 700 FOTO: NASA's Goddard Space Flight Center
TOI 700 d pa leži v tako imenovani »naselitveni coni« ali »coni Zlatolaske*«. Je okoli 20 odstotkov večji od Zemlje, orbito okoli zvezde pa sklene v 37 dneh. Planet prejme 86 odstotkov energije, kolikor je od Sonca prejme Zemlja. So pa vsi trije planeti plimsko zaklenjeni z zvezdo, torej ji vedno kažejo isto stran, tako kot Zemlji Luna.
Ker je TOI 700 svetla in bližnja zvezda, ki ne kaže znakov pogostih izbruhov zvezdnega vetra, je sistem primeren za dodatna opazovanja z zemeljskimi teleskopi. Tako bodo lahko natančneje ugotovili sestavo, pa tudi ali imajo planeti atmosfero, in če da, kakšno.
Brez teh podatkov seveda ni mogoče trditi, da je TOI 700 d primeren za življenje, a na podlagi dosedanjih opazovanj lahko znanstveniki izdelajo modelske napovedi. Pri Nasinem centru Goddard so tako izdelali 20 potencialnih okoljskih modelov. Med drugim so ugotovili, da je oblikovanje morebitnih oblakov in vetrovnih sistemov najverjetneje zaradi plimske zaklenitve povsem drugačno od podnebnih sistemov na Zemlji. Eden izmed modelov je predvideval tudi debelo atmosfero, primarno sestavljeno iz ogljikovega dioksida, spet drugi brezoblačno sliko planeta.
*
Izraz cona Zlatolaske izhaja iz pravljice o Zlatolaski in treh medvedih. Medvedja družina, ki živi v hišici v gozdu, se nekega dne odpravi na sprehod, medtem ko je čakala, da se njihova kaša ohladi. Takrat v hišo zaide Zlatolaska in po vrsti poskusi kašo, stole in posteljo. O mamini in očetovi kaši ugotovi, da sta ena prevroča in druga premrzla, medtem ko je medvedkova kaša »ravno prava« – in jo poje. Podobno je z njihovimi stoli in posteljami: postelji medvedov staršev sta ena pretrda in druga premehka, medvedkova pa je »ravno prava« in Zlatolaska v njej zaspi. Ko medvedja družina pride s sprehoda, jo tam najde in je ni prav nič vesela. Zlatolaska zbeži in se nikoli več ne vrne v hišico. Tako je ta prispodoba ravno prav tople Zlatolaskine kaše postala prispodoba za naselitveno cono.
Svet z dvema zvezdama
Tess je našel tudi dvozvezdni planetarni sistem (spomnimo se planeta Tatooine in ikoničnega zahoda dveh sonc). Med podatki ga je, kot so sporočili iz Nase, izluščil srednješolec Wolf Cukier, ki je v centru Goddard opravljal počitniško delo. Pregledoval je spremembe v svetlosti zvezd, ko je tretji dan prakse opazil sistem TOI 1338.
Planet TOI 1338 b in njegovi dve zvezdi. FOTO: NASA's Goddard Space Flight Center
Planet TOI 1338 b, ki je edini znani planet v sistemu, je 6,9-krat večji od Zemlje – velik je približno toliko kot Saturn – in leži v ozvezdju Slikar, od nas je oddaljen okoli 1300 svetlobnih let. Ena izmed zvezd, ki krožita druga okoli druge, je okoli deset odstotkov masivnejša od Sonca, druga je velika le za tretjino naše zvezde. To je prvi takšen sistem, ki ga je odkril satelit Tess.
Komentarji