Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Dopolnilo za razvoj slovenskega vesoljskega sektorja

Namen podpisa nadgrajenega sporazuma je omogočiti Sloveniji, da se v prihodnjih letih Esi pridruži kot polnopravna članica.
V prihodnjih letih bo Slovenija postala tudi polnopravna članica Ese. FOTO: Remy Gabalda/AFP
V prihodnjih letih bo Slovenija postala tudi polnopravna članica Ese. FOTO: Remy Gabalda/AFP
19. 10. 2020 | 15:55
19. 10. 2020 | 16:20
3:36
Slovenija je od konca leta 2016 pridružena članica Evropske vesoljske agencije (Esa), danes pa je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek podpisal dopolnitev pridružitvenega sporazuma Slovenije k Esi.

»Gre za nadgradnjo sporazuma. Za podjetja, ki sodelujejo za Eso, se povečajo možnosti za nove mednarodne posle. Sodelovanje potrjuje, da so to dobra podjetja z visokokakovostnimi proizvodi. Z novim sporazumom se širi nabor aktivnosti, tako se odpirajo vrata tudi novim podjetjem, ki niso bila do zdaj vpeta v vesoljski segment, je poudaril Počivalšek. 

Dopolnitev bo v obstoječi sporazum vključila nov program, ki bo namenjen izključno za razvoj slovenskega vesoljskega sektorja. Namen podpisa nadgrajenega sporazuma pa je omogočiti Sloveniji, da se v prihodnjih letih Esi pridruži kot polnopravna članica.

Razvoj vesoljskih tehnologij ima po vseh znanih izračunih velik multiplikativni učinek, pojem vesoljske tehnologije pa je zelo širok; zajema vse od razvoja inovativnih materialov, novih inštrumentov, nadzornih sistemov, strojne in programske opreme za satelite, rakete ali zemeljske postaje do razvoja aplikacij iz prejetih satelitskih signalov, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

image_alt
Orjaški vesoljski trg dosegljiv tudi za Slovence


»Za sodelovanje z Eso je med drugim značilno tudi močno mednarodno sodelovanje, kar pozitivno vpliva na možnost sklepanja dodatnih poslov. Poleg tega so na področju vesoljskih tehnologij zaradi visoke stopnje inovativnosti nadpovprečno veliki tudi učinki prelivanja. Primeri takega prelivanja so na primer uporaba laserske tehnologije, razvite na področju vesoljske tehnologije, za izvedbo očesnih operacij, uporaba infrardečih kamer prvenstveno razvitih za uporabo na satelitih za pametne naprave, uporaba inovativnih materialov, razvitih za vesoljske objekte, v letalski in avtomobilski industriji itd. Gre za trg, ki je v globalnem merilu vreden 386 milijard evrov in v okviru Ese približno pet milijard evrov na leto. Novi vesoljski program Evropske unije, ki vključuje projekte Galileo, EGNOS, Copernicus in razvoj novih tehnologij, pa bo vreden kar 16 milijard evrov.«

image_alt
Satelita v pripravah, da pokažeta vse, kar zmoreta


S podpisom dopolnitve na ministrstvu pričakujejo nove uspešne zgodbe. Že v štirih letih, odkar je naša država pridružena članica, je več institucij in podjetij sklenilo pogodbe z vesoljsko agencijo. Po besedah ministra je enajst slovenskih partnerev (med drugimi Inštitut Jožefa Stefana, Univerza v Novi Gorici, Univerza Ljubljana, ZRC SAZU, Vesolje SI, Balmar, Cosylab, Sinergise, Skylabs, Bias Variance Labs) podpisalo 24 pogodb v skupni višini okoli sedem milijona evrov.

»Dobljeni projekti so z različnih področij, predvsem s področja opazovanja Zemlje, razvoja majhnih satelitov in njihovih inštrumentov, 3D-tiskanja ter nadzornih elementov informacijskih sistemov. Vsak pridobljen projekt pomeni za podjetje, poleg trenutnega dela, tudi pomembne reference, s katerimi lahko podjetja izkazujejo svojo odličnost na mednarodnem trgu in s tem pridobijo druge komercialne posle.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine