Diagnoza krvnega raka: iz nemogočega v mogoče

Veliki dosežki v znanosti se ne zgodijo po naključju, temveč so plod nenehnih prizadevanj. Pred nami je zgodba o sodelovanju pri raziskavah, ki je vodilo do odkritja, ki je za vselej spremenilo diagnostiko in zdravljenje krvnega raka in raka kostnega mozga.

Evropska unija si je postavila cilj, da bo v okviru Misije za boj proti raku »do leta 2030 rešila več kot tri milijone življenj in tem ljudem omogočila daljše in boljše življenje«. Standardizacijo zbiranja in obdelave krvi za diagnosticiranje krvnega raka, ki je nekoč veljala za nemogočo in omejeno samo na strokovne kroge, danes jemljemo kot nekaj nujnega. To je plod večdesetletnih prizadevanj treh skupin pod okriljem krovne evropske znanstvene fundacije za laboratorijsko diagnostiko v hematološki onkologiji (ESLHO), ki je bila ustanovljena leta 2009. Glede na leto ustanovitve si omenjene skupine sledijo takole: EuroClonality (1996), EuroMRD (2001) in EuroFlow (2006).

Tako skupina EuroClonality kot EuroMRD sta proučevali DNK in gene levkemičnih celic, skupina EuroFlow pa je izboljšala poznavanje posameznih celic in opravila ključne meritve, ki so pomembne za diagnozo bolezni, z uporabo procesa, imenovanega pretočna citometrija. Vse tri skupine so združile svoje znanje in vire ter vzpostavile standardizirane laboratorijske metode za diagnosticiranje treh vrst krvnega raka in raka kostnega mozga, in sicer levkemije, limfoma in mieloma.

»Bistvo našega uspeha je standardizacija,« pravi Jacques van Dongen, profesor medicinske imunologije pri univerzitetnem kliničnem centru v Leidnu na Nizozemskem. »Ne glede na to, iz katere države bo prišel bolnik, bo njegov diagnostični laboratorij uporabljal enake reagente in postopke, kot jih priporoča skupina EuroFlow.« Po njegovih besedah »take ravni standardizacije prej zaradi zelo zahtevnih testov ni bilo mogoče doseči, zagotovo pa je ne bi mogli doseči brez financiranja in podpore EU«.

Več laboratorijev, več bolnikov, več podatkov

S širjenjem metod skupine EuroFlow po vsem svetu se z vedno večjim številom laboratorijev in bolnikov povečuje tudi obseg podatkov, zato je standardizacija nujna. Za hitro postavitev diagnoze je najpomembneje, da so diagnostični podatki povsod po svetu poenoteni.

»Analiza teh podatkov z orodji za obdelavo podatkov velikega obsega vodi do dodatnega izboljšanja in kategorizacije statusa posameznikove bolezni. Takšna stratifikacija bolnikov nas naposled pripelje do zdravljenja, ki je bolje prilagojeno posameznikom,« dodaja van Dongen.

Če pretočno citometrijo za proučevanje fizikalnih značilnosti posamezne celice uporablja veliko laboratorijev, lahko pride do velikega števila spremenljivk. Standardizacija pa pomeni, da vsa diagnostična središča uporabljajo enake kriterije, zato tako velik obseg podatkov ne vpliva na natančnost diagnoze.

Štetje celic s svetlobno hitrostjo

Danes laboratoriji štejejo in kategorizirajo krvne celice z neverjetno hitrostjo, kar omogoča hitro postavitev diagnoze. »V dveh mililitrih krvi je lahko tudi 10 milijonov levkocitov, ki so ena od vrst krvnih celic,« pojasnjuje van Dongen. »Z uporabo najsodobnejših naprav za pretočno citometrijo lahko z občutljivostjo zaznavanja 1 na 100.000 v osmih minutah izmerimo 10 milijonov celic. To pomeni, da lahko v populaciji 100.000 normalnih celic prepoznamo že eno samo levkemično.«

A ni bilo vedno tako. Leta 1996 je Anton Langerak, danes profesor na univerzi v Leidnu, šele začenjal podoktorski študij o diagnosticiranju levkemije in limfoma v okviru programa EU Biomed-2. Program, danes znan pod imenom EuroClonality, se je sprva osredotočal na povečanje in razmnoževanje majhnih količin genskega materiala DNK ali RNK z uporabo verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki so jo takrat ravno odkrili.

Iskanje specifičnih molekul in genov je velikanski napredek, če ga primerjamo z začetnim obdobjem raziskav na tem področju, ko je bilo levkemijo mogoče odkriti zgolj s preiskavo kromosomov. Opazovanje posameznih vrst kromosomov omogoča manj natančno postavitev diagnoze, saj lahko en sam kromosom vsebuje na tisoče različnih genov.

»Dodana vrednost verižne reakcije s polimerazo bi za bolnika lahko pomenila potrditev novega tumorja, kar je ključno za izbiro terapije. Na začetku moje raziskovalne kariere še ni bilo standardiziranega testa PCR za limfom. Poleg tega so morali bolniki na rezultate krvnih preiskav čakati zelo dolgo, približno mesec dni,« se spominja prof. Langerak. Danes rezultate preiskav prejmejo v enem dnevu.

–––

Raziskave, omenjene v članku, je financirala EU. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.