V nadaljevanju preberite: 

Skozi šumenje na zaslonu je mogoče razbrati obrise oklepnega vozila, ki se hitro približuje. Nekateri od vojakov, ki sedijo na transporterju, opazijo nevarnost in si skušajo v zadnjem hipu rešiti kožo s skokom z vozila. Toda samomorilski robot je prehiter in zadnja sličica kamerice ujame postave, zamrznjene v poslednjih trenutkih pred eksplozijo. Nato na zaslonu ostane samo še »sneženje«.

Podobe osrednjih medijskih hiš iz vojne v Ukrajini se v dveh letih niso bistveno spremenile; običajno kolobarijo med posnetki tankov, izmučenih borcev in ožganih okostij uničenih stavb. Na družbenih omrežjih, kjer vojaki in aktivisti ponujajo poglede na fronto od blizu, pa je drugače. Potem ko so v drugi polovici leta 2022 tam zavladali posnetki iz dronov in kameric gopro, je lani postala značilna svojevrstna različica zornega kota: tista skozi oči samomorilskih letalnikov, s katerimi se obe strani obmetavata v srhljivo skokovitem številu. Od daleč ta prelom spominja na tisti trenutek pred dobrimi tremi desetletji, ko smo spopade začeli opazovati skozi senzorje ameriških vodljivih orožij. Toda napadalni roboti v Ukrajini so presneto bolj osebne sorte, saj marsikdaj napadajo ne le vozila, temveč posamezne vojake.