Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Bolezni kot množična histerija ali modna muha

V knjigi o nalezljivih boleznih skozi zgodovino Frank M. Snowden analizira vplive kuge, kolere, tuberkuoze, aidsa in covida-19.
Ena najzgodnejših znanih upodobitev kuge, naslikana leta 1349, prikazuje prebivalce mesta Tournai (danes v Belgiji), kako nosijo krste sovaščanov, ki jih je pokosila črna smrt. FOTO: Photo 12 Net
Ena najzgodnejših znanih upodobitev kuge, naslikana leta 1349, prikazuje prebivalce mesta Tournai (danes v Belgiji), kako nosijo krste sovaščanov, ki jih je pokosila črna smrt. FOTO: Photo 12 Net
4. 3. 2021 | 06:00
4. 3. 2021 | 19:14
11:54

V nadaljevanju preberite:


Najnovejša knjiga Franka M. Snowdna, zaslužnega profesorja zgodovine in zgodovine medicine na univerzi Yale, ima naslov Epidemije in družba: od črne smrti do danes. Prva izdaja je izšla nekaj mesecev pred izbruhom pandemije covida-19, druga pa sredi leta 2020. Knjiga ni samo aktualna, prejela je tudi odlične kritike. Avtor opisuje zgodovino, epidemiologijo in širše posledice nekaterih velikih epidemij od srednjega veka do danes. Njegova glavna hipoteza je, da imajo epidemije pomembno vlogo v širši sliki zgodovine in razvoja civilizacije.

Covid-19 ni naključen dogodek, poudarja Snowden. Naša družba je iz več razlogov izpostavljena potencialnim pandemijam. Virus sars-cov-2 se dobro počuti v svetu z osmimi milijardami ljudi, ki večinoma živijo v mestih, pogosto potujejo in prodirajo vse globlje v naravne habitate flore in favne. Nekatere živali so nosilci virusov, ki čakajo na svojo priložnost, da preskočijo na nove gostitelje. Raziskovalci so identificirali 355 novih nalezljivih bolezni, ki so se pojavile od leta 1960 do 2004. Večina jih je živalskega izvora. V prvih dveh desetletjih 21. stoletja smo bili med drugim priča izbruhu ptičje gripe, sarsa, mersa, marburga, ebole in zdaj covida-19.

Snowden se je v knjigi osredotočil na tiste nalezljive bolezni, ki so zahtevale največ žrtev. Tudi zato so imele največji družbeni, znanstveni in kulturni vpliv, med drugim so spodbudile razvoj celovitih strategij za izboljšanje javnega zdravja. V delu je tako analiziral kugo, kolero, črne koze, tuberkulozo, otroško paralizo, tifus, grižo, rumeno mrzlico, hiv oziroma aids in ebolo. Izpustil pa je gripo, sifilis in še nekatere bolezni, saj njegov cilj ni bil celovit, temveč reprezentativen prikaz epidemij in njihovega vpliva na družbo.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine