Boj proti odpornim superbakterijam

Bakterijske okužbe so velik zdravstveni izziv, saj zaradi njih umre približno sto Evropejcev na dan. Bakterije namreč postajajo vse odpornejše proti običajnim antibiotikom. Da bi se spopadli s tem izzivom, so se raziskovalci, kot je dr. Rienk Pypstra, povezali, da bi ustvarili učinkovitejše zdravljenje.

Bakterije, ki so ena najenostavnejših življenjskih oblik, se razvijajo in spreminjajo zelo hitro. »Pri sladkorni bolezni ali bolezni srca se človeško telo ne spreminja tako hitro, da bi morali priskrbeti nove terapije vsaka tri ali štiri leta,« pojasnjuje dr. Pypstra, strokovnjak za razvoj zdravil in vodja oddelka za nalezljive bolezni v britanskem podjetju TranScripu, specializiranem za svetovanje v farmaciji. Pri bakterijskih okužbah pa je drugače, ker »imajo patogeni tako kratek čas podvajanja in se pojavljajo v tako velikih količinah, da lahko spremljamo naravno evolucijo pri veliki hitrosti«.

Pypstra je koordiniral osemletni raziskovalni projekt Combacte-Care, ki so ga sofinancirali EU in deležniki v industriji in se je zaključil lani. V sodelovanju z akademskim konzorcijem, bolnišnicami in laboratoriji po vsej EU je projektna ekipa postavila temelje za raziskovanje protimikrobne odpornosti in razvoj boljših terapij. Zaradi nepredvidljive narave patogenov pa je bila ta naloga vse prej kot preprosta.

»Kadar razvijemo nov antibiotik, se po nekaj letih pojavijo patogeni, ki najdejo način, da se mu izognejo, se začnejo množiti ter prevladajo.« Protimikrobna odpornost zato zdaj velja za enega največjih svetovnih izzivov v javnem zdravju. V laboratorijskih razmerah se nekatere bakterije podvojijo vsakih 20 minut in začnejo razvijati odpornost proti antibiotikom v približno desetih dneh.

Na podlagi podatkov evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ugotavljajo, da v Evropskem gospodarskem prostoru (države članice EU ter Islandija, Liechtenstein in Norveška) zaradi protimikrobne odpornosti vsako leto umre 35.000 ljudi. Če ne bo usklajenih prizadevanj v spopadu z odpornostjo bakterij, utegne to število do leta 2050 narasti na 390.000.

Nove oblike zdravljenja

Javno-zasebni raziskovalni projekt, ki ga je koordiniral Pypstra, je bil del prizadevanj za nove oblike zdravljenja okužb, ki jih povzročajo bakterije, odporne proti več zdravilom. Cilj projekta je bil odkriti zdravila za več bolezni, med drugim za zapletene okužbe sečil, trebušne okužbe (te pogosto izbruhnejo po večjih kirurških posegih) in bolnišnične okužbe pljuč, kot je ventilatorska pljučnica. Vse te bolezni lahko povzročijo bakterije, odporne proti razredu antibiotikov, znanih pod imenom karbapenemi. »Dolgo smo karbapeneme uporabljali le v skrajni sili. Potem pa so se pojavile bakterije, ki so karbapeneme lahko razgradile, nekaterim ne pridejo do živega niti najnovejša zdravila,« pravi Pypstra.

Ker se odpornost mikrobov povečuje, je Svetovna zdravstvena organizacija različne bakterije, odporne proti karbapenemom, zdaj uvrstila med prednostne patogene, za katere je treba izvesti raziskave in razviti nova zdravila. Posebno težavo predstavlja specifičen podrazred okužb, ki jih povzročajo bakterije, katerih encimi pospešujejo razgradnjo karbapenemov in jih s tem naredijo neučinkovite. V boju proti tem bakterijam so zdravniki nekoč uporabljali starejše strupene snovi ali združevali dva specifična antibiotika. Zadnji pristop je sicer obrodil nekaj uspeha, vendar so se obenem pojavile težave.

Težko je bilo namreč določiti optimalen odmerek antibiotikov in pogosto so antibiotike dajali bolnikom kot dve ločeni intravenozni infuziji z različnim časovnim razporedom. Zato je bilo zdravljenje manj učinkovito ter zapleteno za zdravstveno osebje.

Poleg običajnih kliničnih preizkušanj za ugotavljanje varnosti in učinkovitosti ter nekliničnih študij za ugotovitev optimalnega odmerka vsakega antibiotika v kombinaciji antibiotikov so raziskovalci morali premagati nekaj težav v proizvodnji, saj sta zdravili kemično zelo drugačni, razlaga Pypstra. Njihova raziskava je pripeljala do novega zdravljenja, za katero je evropska komisija nedavno izdala dovoljenje za promet v EU.

Javno-zasebno partnerstvo

Razvoj novih zdravil na tem področju je podprla Pobuda za inovativna zdravila, javno-zasebno partnerstvo med EU in evropsko farmacevtsko industrijo. Po Pypstrovem mnenju je bilo pomembno pokazati, da se takšna partnerstva lahko obnesejo, ker so za boj proti protimikrobni odpornosti potrebni drugi viri financiranja poleg zasebnega trga. V primeru antibiotikov je donos naložbe proizvajalcev zdravil omejen in počasen, kar jih pogosto odvrača od raziskav in razvoja antibiotikov. V nasprotju z marsikaterim novim zdravilom se antibiotiki zaradi različnih razlogov ob uvedbi na trg ne začnejo uporabljati zelo hitro in v širokem obsegu.

Prvi razlog je, da se odpornost širi postopno, zato sprva ni velike potrebe po vsesplošni uporabi novih antibiotikov. Drugi razlog pa je, da se po navodilih o predpisovanju protimikrobnih sredstev – to je pristop za zmanjšanje neustrezne uporabe antibiotikov, sprejet po vsem svetu – novi antibiotiki hranijo kot rezerva. »Ne smemo jih kar naenkrat začeti na široko uporabljati, saj bi s tem zelo hitro izzvali nove mehanizme odpornosti. Najboljša zdravila hranimo na polici,« pojasnjuje Pypstra.

Po njegovih besedah se je sodelovanje med akademskimi središči in industrijo izkazalo za zelo uspešno. Razvilo se je v mrežo za klinična preizkušanja Ecraid (European Clinical Research Alliance on Infectious Diseases), ki nadaljuje raziskovalno delo. Mreža vključuje 19 organizacij v šestih državah in od 600 do 700 bolnišnic po vsej Evropi ter predstavlja enotno točko za dostop do vseevropske mreže za klinične raziskave nalezljivih bolezni.

Cilj mreže je izvajati preizkušanja, povezana z nalezljivimi boleznimi, med drugim s protimikrobno odpornostjo, je pojasnil direktor projekta Ecraid prof. Marc Bonten, epidemiolog z univerzitetnega kliničnega centra v Utrechtu na Nizozemskem. »Klinično ovrednotenje novih antibiotikov je izredno zahtevno, saj se klinična preizkušanja izvajajo na bolnikih z akutnimi okužbami, ki jih je treba zdraviti takoj,« pojasnjuje.

To pomeni, da imajo zdravniki zelo malo časa, da bolnike vključijo v redna klinična preizkušanja za nove antibiotike. Toda v mreži izvajajo niz tako imenovanih stalnih opazovalnih študij. V okviru teh, v katere so bolniki vključeni brez časovne omejitve, zbirajo podatke o protimikrobno odpornih bakterijskih okužbah v bolnišnicah. Podatki vključujejo dejavnike tveganja za bolnike, vrsto okužbe, vrsto bakterij, uporabljena zdravljenja in izide za bolnike. »Ti podatki iz opazovalnih študij omogočajo epidemiološko analizo, toda glavni cilj je ustvariti infrastrukturo, ki nam bo pomagala, da klinična preizkušanja izvajamo učinkoviteje,« pojasnjuje prof. Bonten.

–––

Raziskave, omenjene v članku, so bile financirane iz okvirnega programa EU prek Pobude za inovativna zdravila (IMI). ​Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.