Beti Vidmar v svetu mikroorganizmov

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V laboratoriju ne morem brez seta avtomatskih pipet. Mislim, da ni dneva, ko ne bi odpipetirala vsaj mililitra z njimi.
 

V največ sto besedah opišite, kaj raziskujete.

V mikrobiologiji me zanimajo predvsem aplikativni vidiki, zato se med pripravo doktorata ukvarjam s problematiko keratinskih odpadkov v industriji. Najbolj problematičen odpadek v perutninski industriji je kokošje perje, ki ga letno na svetu proizvedemo več kot 11 milijonov ton. Znani procesi uničevanja odpadkov zajemajo uporabo kemikalij in sežig, zato iščemo nove, boljše načine za obdelavo keratinskih odpadkov. S pravilno obdelavo lahko zmanjšamo škodljive vplive na okolje, izgubo pomembnih surovin in virov energije. Pri svojem delu iščem in preiskujem mikroorganizme iz okolja, ki imajo sposobnost razgradnje tako kompleksnih proteinov, kot je keratin. Perje namreč ne zastaja v naravi! Zato so raziskovalci prišli na idejo, da bi takšne mikroorganizme izolirali in jih morda uporabili tudi za predelavo perja, na primer, v nove, sekundarne produkte.
 

Zakaj imate radi znanost?

Cikel postavljanja vprašanj in iskanja odgovorov. Ko najdemo nove koščke informacij, jih uporabimo, da zapolnimo oziroma nadgradimo mozaik znanja in s tem prispevamo k razumevanju delovanja našega planeta. Še najbolje pa je, ko pride laboratorijsko znanje v praktično uporabo. Zelo mi je všeč tudi misel, da je dobra stvar znanosti v tem, da je resnična, ne glede na to, ali vanjo verjamete ali ne.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želim si, da bi moje raziskave prispevale k razvoju aplikacij v industriji za izboljšanje sistema predelave odpadkov v sekundarne produkte. Namesto da odpadno perje sežigamo ali obdelujemo s kemikalijami, ga lahko z mikroorganizmi predelamo v surovino za proizvodnjo bioplina, biovodika, biodizla, lahko ga predelamo v perne pelete za ogrevanje ali pa perno moko, s katero potencialno krmimo živino ali jo uporabljamo kot gnojilo.
 

Profesor nam
je svet mikro-
organizmov
predstavil
tako doživeto
in zanimivo,
da me je
popolnoma
odneslo!

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Od nekdaj sem radovedna in že kot otrok sem z lupo tekala okoli hiše. Za naravoslovje pa so me povsem navdušili šele učitelji in profesorji. Po naključju (ali pa tudi ne) sem se po gimnaziji vpisala v program zootehnike na biotehniški fakulteti, kjer smo kot študenti imeli čast poslušati predavanja pri prof. dr. Gorazdu Avguštinu. Svet mikroorganizmov nam je predstavil tako doživeto in zanimivo, da me je popolnoma odneslo! Še dobro, si pravim zdaj, saj sem v tistih nekaj urah ugotovila, da je to pravi poklic zame.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Izredno rada širim besedo o znanosti zunaj laboratorija, da ljudje na splošno razumejo, zakaj in kako raziskovalci delamo določene stvari. Zato sodelujem pri različnih projektih, kot je Znanost na cesti, znanstveni slam, na katerem sem zmagala in se uvrstila na evropski slam. O svojem delu sem govorila tudi na odru TEDx Ljubljana. Noro, kaj vse se zgodi, ko človek investira svoj čas in ljudem na poljuden način predstavi znanost!


 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vizija, radovednost, strast do dela in spodbujanje kolegov, sposobnost iskanja rešitev in iznajdljivost, odločnost in potrpežljivost, hkrati pa prevzemanje tveganja, saj včasih kljub dolgoletnemu delu to ne obrodi pričakovanih sadov.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Na svojem področju menim, da bo to odkritje novega načina boja proti tako imenovanim superbakterijam, ki so odporne proti vsem znanim antibiotikom.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Trenutno ne, morda pa v prihodnosti. Za zdaj je na planetu Zemlja še dovolj nerešenih vprašanj.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na dogodku TEDx Ljubljana me je raziskovalec Luka Snoj navdušil s svojo tematiko o pridobivanju energije s fuzijo, tako da stavim na to! Fuzija je prihodnost.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Rosalind Franklin, briljantno raziskovalko in strokovnjakinjo za kristalografijo. Ključno je prispevala k odkritju in opisu strukture DNK. Njene raziskave so vplivale na podelitev Nobelove nagrade Cricku, Watsonu in Wilkinsu, medtem ko je sama ni prejela, kar je velika škoda.
 

fdgdf

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran ... s področja znanosti priporočate?

Knjigo Kratka zgodovina skoraj vsega Billa Brysona, film Prihod (Arrival), med serijami brez dvoma Žarišče (The Hot Zone). Predavanje TED talk Craiga Ventorja Sampling the ocean's DNA, pri spletni strani pa ostajam na naših tleh – Znanost na cesti in njihovi projekti.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Mikroorganizmi so najbolj številna skupina organizmov na našem planetu, bilo naj bi jih kar 5 x 1031. V eni čajni žlički prsti je lahko tudi več kot milijarda bakterij, več kot 100.000 glivnih celic in več kot 25.000 algnih celic. Na vsaki roki naj bi imeli do 10 milijonov bakterij, v našem črevesju pa celo do 100 trilijonov mikroorganizmov. In le 10 odstotkov bakterij je »slabih« oziroma patogenih, ki povzročajo bolezni.