Raziskovalci so prvič našli dokaze o obstoju plinskega velikana ob beli pritlikavki. Kot so zapisali v študiji v reviji
Nature, zaznani planet kroži zelo blizu ostanka zvezde, pred smrtjo podobne Soncu. Ta mu trga atmosfero, iz katere nato nastaja disk. Najdba tudi nakazuje prihodnost našega osončja.
»Gre za eno tistih naključnih odkritij,« je komentiral vodja študije
Boris Gänsicke z univerze v Warwicku.
Ekipa je proučila več kot 7000 belih pritlikavk (to so ostanki Soncu podobnih zvezd po njihovi smrti) in odkrila eno nenavadno. Z analizo zelo drobnih variacij svetlobe zvezde so našli spektralne sledi kemičnih elementov, ki jih pri belih pritlikavkah še niso videli. »Vedeli smo, da se mora v sistemu dogajati nekaj nenavadnega, in smo pomislili, da gre morda za nekakšen ostanek planetarnega sistema,« je pojasnil Gänsicke.
Zvezdo WDJ0914+1914, ležečo v ozvezdju Raka okoli 1500 svetlobnih let od nas, so proučili z natančnim spektrografom Zelo velikega teleskopa Evropskega južnega observatorija v Čilu in potrdili vsebnost vodika, kisika in žvepla, ki pa niso izvirali iz zvezde, ampak iz diska, ki kroži okoli pritlikavke. Količine teh elementov so bile podobne tistim v atmosferah plinastih velikanov, kot sta Neptun in Uran. Če bi takšen planet krožil zelo blizu vroče bele pritlikavke, bi ultravijolično sevanje lahko odpihnilo zgornje plasti atmosfere, te pa bi se lahko oblikovale v disk okoli zvezde, so pojasnili raziskovalci.
In ravno takšno razlago so ponudili astronomi iz Velike Britanije, Čila in Nemčije za nenavaden primer WDJ0914+1914. Bele pritlikavke so majhne, a žgoče, saj na površju dosegajo temperaturo okoli 28.000 stopinj Celzija (na Soncu je okoli 600 stopinj, korona ima sicer nekaj milijonov stopinj Celzija). Planet v njeni bližini, oddaljen vsega 10 milijonov kilometrov, je leden in velik, dvakrat večji od zvezde. Zvezdo obkroži v desetih dneh in na takšni bližini visokoenergijski fotoni brez težav slačijo zgornje plasti atmosfere. Večina plinov uide v vesolje, nekaj pa ga ujame zvezda v disk, ki nato s hitrostjo 3000 ton delcev na sekundo izginja v zvezdo.
Soncu podobne zvezde, ko jim v jedru zmanjka vodika, narastejo v rdeče orjakinje, ki tako zaobjamejo vse v bližini. Ko bo čez okoli pet milijard let umiralo Sonce, se bodo v napihnjeni zvezdi utopili Merkur, Venera in Zemlja, medtem ko bi plinski velikani preživeli.
Animacija, kako bo Sonce postalo rdeča orjakinja:
Takšne zvezde nato razpustijo zunanje plasti, iz katerih nastane meglica, ostane pa izgorelo jedro oziroma bela pritlikavka. Takšen ostanek lahko v bližini še vedno gosti planete, in astronomi menijo, da je takšnih sistemov v naši galaksiji veliko. A jih do zdaj še niso našli.
Omenjena bližina planeta ob WDJ0914+1914 je nenavadna, saj bi ga morala zvezda v fazi rdeče orjakinje uničiti. Zato astronomi predvidevajo, da je neka sila planet porinila bližje k zvezdi, potem ko je že nastala bela pritlikavka. Verjetno je šlo za gravitacijske sile z drugimi planeti v sistemu, tako je možno, da je v sistemu preživel še kak planet.
–––
Avtorica je zaposlena v Delovnici.
Komentarji