Astronavti dobivajo nove vesoljske ladje (FOTO in VIDEO)

Kar nekajkrat so prestavili krstno izstrelitev novega Spacexovega Crew Dragona za človeško posadko, toda ta konec tedna bo, kot kaže, vendarle šlo zares. Po napovedih se bo Falcon 9, na katerem bo sedela kapsula, v nebo dvignil jutri nekaj pred deveto uro dopoldne. Na krovu kapsule tokrat še ne bo ljudi, bodo pa predvidoma junija. Težko pričakovani prvi polet astronavtov z ameriških tal po osmih letih ne bo edini. Avgusta izstrelitev načrtuje tudi Boeing.



Od 21. julija 2011, ko je pristal Atlantis in se je končala 30-letna era raketoplanov, ameriški astronavti niso vzleteli z domačih tal, če ne štejemo zadnjih dveh poletov podjetja Virgin Galactics. Nasa, čeprav razvija tudi lastno težkokategorno raketo in kapsulo za posadko, se je po pomoč obrnila k zasebnim družbam, da bi se ji pomagali otresti ruskega monopola. Za sedež na sojuzu trenutno plača okoli 80 milijonov dolarjev.

»S Spacexovo kapsulo Crew Dragon in Boeingovo CST-100 Starliner bo Nasa astronavte prvič poslala v vesolje na sistemih, ki so jih zgradila, testirala in upravljala zasebna podjetja. Z dovoljenjem industriji, da ponudi transportno službo do Mednarodne vesoljske postaje, se je lahko agencija osredotočila na razvoj novih tehnologij za raziskovanje vesolja daleč naprej od nizkozemeljske orbite,« so prelomnost dogodka orisali na spletni strani Nase.



Podjetje Elona Muska, ki že leta sodeluje z Naso, bo prvo pokazalo svojo stvaritev. Na krstnem poletu brez posadke bodo preverjali sisteme in zmogljivosti, že julija pa bi lahko s kapsulo do postaje za teden dni poletela Bob Behnken in Doug Hurley.
 

Kakšen je Dragon?

Dragon za človeško posadko (Crew Dragon ali Dragon 2) je podoben istoimenski tovorni kapsuli, le da ima štiri okna in sedem sedežev iz ogljikovih vlaken in alkantare. Prav toliko potnikov je sprejel raketoplan, v primerjavi s trisedežnim sojuzom pa je Dragon precej bolj prostoren. Kapsula je opremljena z naprednimi ekrani na dotik in tehnološko dovršenim sistemom za izredne razmere. Temelji na osmih motorjih superdraco, ki kapsulo katapultirajo stran od rakete, če se s to kaj zalomi. Sile so pri takšni izstrelitvi podobne silam, ki na telo delujejo pri vožnjah v Disneylandu, so pojasnili pri Spacexu. Testiranje sistemov z izstrelitvene ploščadi so opravili že pred štirimi leti, junija pa bo kapsula ta segment testirala še med poletom.



Dragon s premerom 3,7 metra in prostornino 10 kubičnih metrov je povsem avtonomno plovilo, upravljati pa ga je mogoče tako s krova kot iz Spacexovega nadzornega centra v Hawthornu v Kaliforniji. V nasprotju s tovorno kapsulo, ki med poletom v vesolju razpre solarne panele, pri potniški različici ti prekrivajo trup.

Obe kapsuli sta predvideni za večkratno uporabo, kar so pri tovorni že preizkusili, pri kapsuli za človeško posadko pa bodo s tem še počakali. Pristajala bo na vodi s pomočjo štirih padal. Sprva so načrtovali pristajanje na trdnih tleh z notranjimi motorji, a so za zdaj razvoj ustavili, ker niso mogli zagotoviti sprejemljive varnosti. Ob stiku z vodo je sunek za astronavte še vedno lahko zelo močan, poleg tega vedno obstaja možnost, da gre kaj narobe in začne v plovilo vdirati voda.

Kakšen bo polet?

Dragon bo v vesolje ponesla preizkušena raketa falcon 9, ki bo vzletela z znamenitega izstrelišča 39A v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi, s katerega so vzletali saturni z apolli. V preteklih mesecih so že zgradili 25 metrov dolg dostopni most na višini 80 metrov, po katerem se bodo astronavti sprehodili do kapsule.
Kapsula se bo na postajo pripela približno 24 ur po izstrelitvi, predvidoma 3. marca. Dostavila bo okoli 180 kilogramov tovora za šestčlansko posadko. Pet dni kasneje se bo odpela in se ločila od podaljšanega trupa ter znova vstopila v atmosfero in nato pljusknila v Atlantski ocean pri Floridi. Na Zemljo bo predvidoma dostavila nekaj raziskovalnih vzorcev s postaje. Plovilo bodo nato obnovili in ga junija uporabili za prej omenjeni test sistemov v izrednih razmerah.



Tokratni polet je namenjen preverjanju zanesljivosti prav vsega. Če bo šlo karkoli narobe, bi se časovni načrt lahko močno zamaknil. Reuters je poročal, da ima Nasa še številne pripombe glede varnosti, ki jih bosta obe podjetji morali odpraviti, preden v kapsule sedejo astronavti.



»To je testni polet, a tudi veliko več kot to. Je komercialna odprava do Mednarodne vesoljske postaje, ki nas bo pripeljala do krstnega poleta z astronavti. To je kritičen prvi korak do ponovnega izstreljevanja plovil s posadko z ameriških tal,« je dejal William Gerstenmaier, namestnik vodje Nasinega programa za odprave s človeško posadko.
 

Kaj pa Starliner?

Boeingov Starliner po obliki spominja na module apollo, a je za pol stoletja sodobnejši. Tudi v tem plovilu s prostornino 11 kubičnih metrov in premerom 4,5 metra na najširšem delu je prostora za sedem ljudi. V vesolje bo kapsula poletela z raketo Atlas V skupnega podjetja Boeing in Lockheed Martin United Launch Alliance. Na prvem poletu s posadko, ki bo, če ne bo zamud, avgusta, bodo v Starlinerju astronavti Chris Ferguson, Michael Fincke in Nicole Mann.



Raketa bo vzletela z izstrelitvenega kompleksa 41, ki so ga do zdaj uporabljali za programe brez človeške posadke. Od leta 2002 ga uporabljajo za atlase, pred tem so od tam vzletali titani. Z enainštiridesetice so na odprave poleteli tudi vikingi, ki so pristali na Marsu, voyagerja, ki sta vstopila v medzvezdni prostor, pa sonda New Horizons, ki je obiskala Pluton in Ultimo Thule, ter rover Curiosity.



Tudi Starliner je povsem avtonomen, kar bo skrajšalo čas urjenja pilotov, a ti lahko v kateremkoli trenutku prevzamejo nadzor, navajajo na Boeingovi spletni strani. Napaja se s solarno energijo. Starliner je oblikovan za pristajanje na trdnih tleh s pomočjo treh padal in zračnih blazin. Takšnih pristankov smo vajeni pri ruskih sojuzih. Kot so zapisali pri Boeingu, je to prva ameriška kapsula za pristajanje na trdnih tleh. Tako apolli kot gemini so pristajali v vodi, raketoplani pa so pristajali podobno kot letala. Podobno kapsulo, ki je na testiranjih s tremi padali že nekajkrat uspešno pristala, je razvilo tudi zasebno podjetje Jeffa Bezosa Blue Origin. Starlinerja lahko ponovno uporabijo do desetkrat, so še navedli v podjetju.





Boeing bo prazne sedeže v sodelovanju z družbo Space Adventures ponudil tudi turistom. Omenjeno podjetje že leta sodeluje z rusko vesoljsko agencijo in je tako sedem turistov že uspešno pripeljalo na nekajdnevni obisk postaje 400 kilometrov nad našimi glavami. Nedavno je z Roskozmosom sklenilo pogodbo še za dva turistična aranžmaja, saj se bo prostor v sojuzu v prihodnjih letih sprostil. O turističnih prevozih v Dragonu so sprva razmišljali tudi pri Spacexu. Konec preteklega leta so nameravali v orbito peljati dva potnika, a so načrt opustili in naredili novega, veliko drznejšega: turistične polete bodo izvajali z ladjo Starship, za katero si je vstopnico za pot okoli Lune že kupil bogati Japonec.

Nova oblačila za nova plovila

Obe podjetji sta razvili tudi sodobna vesoljska oblačila, ki astronavte ščitijo predvsem pred nenadnim padcem pritiska. Boeingova so v značilno modri, Spacexova v beli barvi. »Zelo težko je najti ravnotežje med estetiko in funkcionalnostjo. Vsako posebej je bolj preprosto,« je potarnal Elon Musk.



Z obema podjetjema je pri razvoju skafandrov sodelovala izkušena astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams, ki bo sedela v prvi operativni Boeingovi kapsuli. Kot je lani dejala astronavtka, ki je v vesolju preživela 322 dni, sta oba skafandra zaradi novih materialov veliko prijetnejša za nošnjo. Sta tudi precej lažja: obleka v programu raketoplanov je tehtala 15 kilogramov, Boeingova zdaj tehta 5,4 kilograma. Lažje je stati pokonci in se premikati, je navedla. Obuvala za Boeingove obleke sta oblikovali podjetji David Clark, specializirano za zaščitne obleke, in Reebok.



Pri Spacexovi obleki je Williamsova posebej omenila lahko snemljivo čelado, ki je večinoma 3D-tiskana. Med zahtevnejšimi izzivi pri Muskovi želji o lepoti je bila zagotovo postavitev priključkov za povezavo s sistemom za ohranjanje življenjskih funkcij v kapsuli. Na koncu so pristali na desni nogi. Podobo skafandra 21. stoletja je Muskovemu podjetju pomagal uresničiti hollywoodski oblikovalec filmske kostumografije Jose Fernandez, ki je med drugim sodeloval pri Marvelovih uspešnicah. V vesoljsko obleko je bil odet tudi Starman, ki je v rdečem Teslinem roadsterju odpotoval v vesolje ob krstni izstrelitve Falcona Heavy, a obleka ne omogoča vesoljskega sprehoda za ljudi. Za zdaj.