Neomejen dostop | že od 9,99€
Asteroid 2023 BU bo jutri zgodaj zjutraj ob 01:27 po srednjeevropskem času hitel mimo Zemlje, in sicer letel bo 3600 kilometrov nad površjem nad južnim delom Južne Amerike.
Višina pomeni, da bo asteroid poletel že v srednjezemeljsko orbito (ta je med 2000 in 35.786 kilometri nad površjem), torej tudi že pod območje, kjer »prebiva« veliko geostacionarnih satelitov. Ti menda niso ogroženi, prav tako ni ogroženo samo površje Zemlje, so sporočili iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon JPL.
»Četudi bi asteroid letel proti Zemlji, bi se v atmosferi spremenil v ognjeno kroglo in večinoma razpadel. Morda bi nekaj večjih kosov padlo na trdna tla v obliki manjših meteoritov,« so pojasnili in dodali, da je premer asteroida ocenjen na od 3,5 do 8,5 metra. Asteroid je zanimiv predvsem zato, ker bo relativno nizko in so ga še pravi čas zaznali, da ga bodo lahko opazovali.
Zanimivo pa je tudi to, da ga je odkril amaterski astronom Genadij Borisov, ki je 30. avgusta 2019 odkril medzvezdni komet 2I/Borisov, torej »obiskovalca«, ki je v naše osončje pripotoval iz medzvezdnega prostora. Komet Borisov je bil šele drugi odkriti medzvezdni obiskovalec, potem ko so oktobra 2017 potrdili, da je bil prvi 'Oumuamua, ki je še kako buril duhove, med drugim ga je astronom Avi Loeb celo označil za del vesoljske ladje.
Borisov je tudi asteroid 2023 BU odkril na observatoriju MARGO na Krimu, in sicer šele pred nekaj dnevi – 21. januarja. V centru za »manjše planete« so z dodatnimi opazovanji potrdili odkritje. Nasin sistem Scout za odkrivanje Zemlji nevarnih nebesnih teles pri JPL je analiziral podatke in potrdil, da se asteroid ne bo zaletel v naš planet. »Scout je hitro zavrnil možnost, da bi 2023 BU trčil ob površje, čeprav smo imeli na voljo malo opazovanj, hkrati je napovedal, da se bo precej približal Zemlji,« je pojasnil Davide Farnocchia, ki je razvil sistem Scout.
Gravitacijske sile se z nebesnimi telesi redno igrajo, tako bo tudi gravitacija Zemlje premaknila orbito asteroida. Pred bližnjim srečanjem je bila njegova orbita bolj ali manj okrogla in je za en krog okoli Sonca potreboval 359 dni, zdaj pa se bo orbita razpotegnila in pot se bo podaljšala na 425 dni, so še dodali pri JPL.
Pri tem spomnimo še, da je blizu Zemlje tudi komet C/2022 E3 (ZTF), ki bo predvidoma viden s prostim očesom, z daljnogledom ali teleskopom pa ga je moč občudovati že nekaj časa.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji