Galerija
Apollu bo sledila Artemis
Mnogi dvomijo, da bo Nasi uspelo do leta 2024 pripraviti vse za nov pristanek človeka na Luni.
Bo Nasi uspelo v petih letih prirpaviti vse za nov pristanek na Luni? FOTO: Nasa
14. 5. 2019 | 13:05
14. 5. 2019 | 14:41
2:27
A+A-
Letos mineva 50 let, odkar je Apollo 11 s človeško posadko pristal na Luni. Nazadnje je bil človek tam leta 1972. Ameriška vesoljska agencija Nasa zdaj hiti, da bi Luno znova osvojili leta 2024.
Nova odprava, kot je oznanil prvi mož Nase Jim Bridenstine, se bo imenovala Artemis. Denar zanjo pa v ameriškem proračunu še ni zagotovljen.
Nasa je vseskozi ciljala na leto 2028, da bi človek znova stopil na Luno, ameriški predsednik Donald Trump pa si je zaželel, da bi se rok skrajšal, in tako zdaj upajo, da bo tokrat prva ženska v zgodovini stopila na naš naravni satelit štiri leta pred omenjenim rokom.
Morda se ne bo izšlo, saj Nasa potrebuje dodatnih 1,6 milijarde dolarjev (1,42 milijarde evrov), da bi ustrezno pripravili plovila. »Ta dodatna investicija je, želim biti povsem jasen, polog za Nasin trud, da bi človek spet stopil na Luno leta 2024,« je poudaril.
Celotni proračun Nase znaša okoli 21,5 milijarde dolarjev (19,5 milijarde evrov), v fiskalnem letu 2019 je agencija porabila 4,5 milijarde dolarjev (štiri milijarde evrov) za razvoj kapsule Orion in rakete SLS ter mini vesoljske postaje, ki bi jo utirili v Lunino orbito.
Številni strokovnjaki dvomijo, da bo Nasi uspelo ujeti tako kratek rok, saj že pri razvoju težkokategorne rakete, ki jo gradi Boeing, nastajajo velike zamude. Morda bosta sicer na pomoč priskočila Elon Musk s Spacexom ali Jeff Bezos z Blue Origin.
Na novinarsko vprašanje, koliko bo stala celotna misija, se je Bridenstine le namuznil: »Z velikim veseljem bi vam rad to povedal.«
Nova odprava, kot je oznanil prvi mož Nase Jim Bridenstine, se bo imenovala Artemis. Denar zanjo pa v ameriškem proračunu še ni zagotovljen.
Nasa je vseskozi ciljala na leto 2028, da bi človek znova stopil na Luno, ameriški predsednik Donald Trump pa si je zaželel, da bi se rok skrajšal, in tako zdaj upajo, da bo tokrat prva ženska v zgodovini stopila na naš naravni satelit štiri leta pred omenjenim rokom.
Morda se ne bo izšlo, saj Nasa potrebuje dodatnih 1,6 milijarde dolarjev (1,42 milijarde evrov), da bi ustrezno pripravili plovila. »Ta dodatna investicija je, želim biti povsem jasen, polog za Nasin trud, da bi človek spet stopil na Luno leta 2024,« je poudaril.
Celotni proračun Nase znaša okoli 21,5 milijarde dolarjev (19,5 milijarde evrov), v fiskalnem letu 2019 je agencija porabila 4,5 milijarde dolarjev (štiri milijarde evrov) za razvoj kapsule Orion in rakete SLS ter mini vesoljske postaje, ki bi jo utirili v Lunino orbito.
Številni strokovnjaki dvomijo, da bo Nasi uspelo ujeti tako kratek rok, saj že pri razvoju težkokategorne rakete, ki jo gradi Boeing, nastajajo velike zamude. Morda bosta sicer na pomoč priskočila Elon Musk s Spacexom ali Jeff Bezos z Blue Origin.
Na novinarsko vprašanje, koliko bo stala celotna misija, se je Bridenstine le namuznil: »Z velikim veseljem bi vam rad to povedal.«
Odpravo so poimenovali po Artemidi, grški boginji lova, živali in narave, pri Amazonkah je bila boginja Lune, in Apolonovi sestri dvojčici, po katerem so imenovali odprave Apollo, v okviru katerih je na Luno odpotovalo 12 astronavtov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji