Andrej Pogačnik, 80-letnik

Prof. dr. Andrej Pogačnik, arhitekt in prostorski načrtovalec, je sredi oktobra praznoval visok življenjski jubilej, osemdeset let. Rojen je bil v Ljubljani, tu je končal osnovno šolo in klasično gimnazijo ter nadaljeval študij arhitekture na Univerzi v Ljubljani (UL) na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG). Diplomiral je leta 1968, leta 1970 je kot Fulbrightov štipendist opravil magisterij na Pensilvanski univerzi v ZDA. Leta 1974 je doktoriral na UL.

Zaposlitveno kariero je v letih 1970–1972 začel na Ljubljanskem urbanističnem zavodu (LUZ), hkrati je opravljal delo asistenta na FAGG. Od leta 1973 je bil zaposlen na FAGG oziroma Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Začel je kot asistent pri prof. dr. Saši Sedlarju, leta 1975 je bil izvoljen v naziv docenta, leta 1981 je postal izredni in leta 1996 redni profesor. Predaval je urbanizem dvema generacijama krajinskih arhitektov (BTF), prav tako na Oddelku za gradbeništvo v Mariboru. V zadnjih desetletjih je predaval predmete iz urbanističnega in prostorskega načrtovanja na prostorski smeri Oddelka za geodezijo FGG, na Fakulteti za arhitekturo in na Oddelku za geografijo FF. Vse od leta 1973 je predaval metodološke predmete in vodil seminarje na interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja (IPSPUP), po letu 1992 pa tudi na univerzitetnem študiju varstva okolja. V nekdanji skupni državi je predaval na podiplomskih študijih urbanizma v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Bil je mentor pri 75 diplomah univerzitetnega ali višješolskega študija, mentor ali somentor 18 magistrandom in mentor devetim doktorandom.

Prof. Pogačnik ima zelo bogato znanstveno in strokovno bibliografijo. Je avtor sedmih univerzitetnih učbenikov ter treh znanstvenih in šestih strokovnih monografij, kot soavtor pa je sodeloval še pri petih monografijah, pri čemer je ena izšla pri založbi John Wiley & Sons. Objavil je 43 člankov z recenzijo, od tega šest v revijah SCI. Imel je veliko predavanj na mednarodnih konferencah.

Vsa aktivna leta se je povezoval tudi s prakso in izdelal številne urbanistične načrte, med drugim za Litijo, Logatec, Postojno, Sežano, Hrastnik, predloge za Novo Gorico, Idrijo, Lendavo, sodeloval je v vseh glavnih fazah urbanističnega načrtovanja Ljubljane. Kot nosilec nalog je skupaj s sodelavci izdelal več občinskih prostorskih načrtov ter vodil številne delavnice ali pri njih sodeloval (Koper – slovenska Obala, Murska Sobota, Lendavske Gorice itd.). Za ministrstva je izdelal vrsto študij in raziskav. V tujini je izdelal projekte za razna stanovanjska naselja v ZDA, regionalni načrt za otok Curacao ter različne recenzije.

Vseskozi je opravljal pomembne vodilne funkcije, tako na fakulteti kot v različnih strokovnih institucijah in združenjih. Med drugim je vodil katedro za prostorsko planiranje vse od leta 1974, bil je predstojnik IPŠPUP in prodekan za raziskovalno dejavnost. Dvanajst let je bil podpredsednik Mednarodne organizacije za izobraževanje in raziskovanje v urbanizmu (AIFPAUR, IAUREE), akreditirane od Unesca, bil je predstavnik Slovenije v Evropski zvezi visokih šol za planiranje (AESOP), član Evropskega sveta prostorskih planerjev (ECTP), predstavnik Slovenije v mednarodni žiriji za nagrade ECTP, predsednik Kluba Fulbrightovih štipendistov. Še danes je član pomembnih strokovnih in znanstvenih združenj.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, je prejemnik zlatega znaka jugoslovanske urbanistične zveze, prejemnik Fabianijeve nagrade, priznanja Oddelka za geografijo FF, zlate plakete Univerze v Ljubljani ter velikega priznanja ob 70-letnici FAGG ter srebrne in zlate plakete FGG.

Razvidno je, da je prof. Pogačnik s svojim dolgoletnim strokovnim delom vnesel v slovenski prostor mnoge novosti na področju urbanizma in prostorskega načrtovanja ter vzgojil mnoge generacije strokovnjakov, ki danes zasedajo vodilna mesta v javni upravi in strokovnih institucijah.

Tudi po upokojitvi ne miruje. Leta 2016 je izdal knjigo Urbanistična odstiranja 1965–2015: polstoletna strokovna avtobiografija. Tu so zbrani vsi pomembni projekti iz celotnega aktivnega delovnega obdobja. Ob osemdesetletnici pa je presenetil vso strokovno in tudi politično javnost s knjigo Prostorski načrt sveta. S tako odlično znanstveno in strokovno prakso ter dobršno mero poguma je nastalo to delo. Če smo poznali v praksi največ štiri ravni načrtovanja prostora, avtor dodaja novo, to je raven sveta. Zaveda se, da če hočemo planet Zemljo ohraniti za prihodnje rodove in uveljaviti paradigmo trajnosti, je ta raven načrtovanja nujna.

Vsi, ki ga poznamo, mu želimo še veliko zdravih, zadovoljnih in uspešnih let ter veliko užitkov ob slikanju v različnih tehnikah in kiparjenju ter še veliko potovanj v kraje, ki mu jih še ni uspelo obiskati; tudi izdaja kakšne strokovne knjige ne bo presenečenje.

dr. Anton Prosen, dr. Mojca Foški