V nadaljevanju preberite: 

Reševalci so bili neizmerno srečni, ko so v sredo iz ruševin hiše, ki jo je v ponedeljek porušil potres, izvlekli živega petletnega dečka. Azka Maulana Malika so iz objema smrti rešili v trenutku, ko je število umrlih v indonezijski regiji Ciandžur preseglo 270. Med žrtvami je več kot tretjina otrok.

Res je, da so bili to šolski otroci, tako da je imel Azka morda srečo, da je še tako majhen … sicer pa težko izrečem to besedo – »sreča«, ko gledam prizore strahotnega uničenja, v katerem je bilo porušenih več kot dvajset tisoč poslopij, med drugim 142 šol, in to ob 13. uri in 21 minut, prav v času, ko so bili otroci pri pouku.

Namesto da bi bile prav šole zatočišča ne samo za otroke, ampak tudi za njihove družine in sokrajane, ki so v trenutku ostali brez domov, so se stene, stropi in podporni stebri nekakovostno zgrajenih poslopij spremenili v morilce.