Zelena in digitalna obnova Evrope

Vlade so že ali pa se pripravljajo na to, da bodo sprejele nacionalne načrte okrevanja.

Galerija

Učinkovit prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu je prvi pogoj za pozitivno oceno nacionalnih načrtov. Foto Anne-christine Poujoulat/AFP

Peter Žerjavič

16. 10. 2020 | 08:05

6:21

A+A-

Bruselj – Čiste tehnologije, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, pameten transport, omrežja 5G, digitalna preobrazba, digitalizacija javne uprave. To je le nekaj področij, ki so prednostna pri uporabi mehanizma za okrevanje in odpornost, sprejetega na julijskem vrhu EU.

V njem je za države članice predvidenih 312,5 milijarde nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov posojil. Mehanizem je osrednji del širšega svežnja, v katerem je skupno 750 milijard nepovratnih sredstev in posojil. Nepovratna sredstva so predvidena za obdobje 2021–2023. Čeprav je uredba, s katero bo mehanizem uradno pod streho, še v postopkih odločanja na ravni EU, države članice že načrtujejo projekte, ki bi lahko bili financirani iz bruseljske blagajne.

Vladni lov za evropskim denarjem

Pozvane so bile, naj s 15. oktobrom začnejo pošiljati evropski komisiji prve osnutke nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Zadnji rok za predajo načrtov je 30. april prihodnje leto. V Bruslju bodo nato ocenili, ali so načrti skladni z letnimi reformnimi priporočili in drugimi merili, denimo glede krepitve gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest, socialne odpornosti. Učinkovit prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu je prvi pogoj za pozitivno oceno. Tudi v širšem svežnju in prihodnjem proračunu je močan poudarek na zelenem in tudi na pomoči prizadetim med tranzicijo.

sredstva EU Foto Zx Igd

Nacionalne načrte mora na koncu potrditi svet EU. V njih naj bi države podrobno opisale, za katere reforme in naložbe bodo namenile denar. Preden bo izplačilo izpeljano, bodo morali biti doseženi mejniki pri uresničevanju naložb in reform iz načrtov. V pogajanjih so varčne države z Nizozemsko na čelu izpogajale varovalko: v primeru resnih odstopanj od zadovoljivega doseganja ciljev lahko zahtevajo razpravo v evropskem svetu.

Vzhod Hrvaške najbolj potreben denarja

Vladna komisija, ki pripravlja nacionalni načrt o tem, kako bo Hrvaška porabila dobrih 8,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil, do katerih je upravičena iz mehanizma za okrevanje, napoveduje, da bo treba najprej dokončati začete naložbe na železniški infrastrukturi, cestah, v pristaniščih in zdravstvu. Nič manj pa naj ne bi zaostajala vlaganja v digitalizacijo in učinkovitost javne uprave. Kot napovedujejo pripravljavci, naj bi zajeten kos evropske pogače namenili vzhodu države, še posebej Slavoniji in Baranji, od koder se je izselilo 20 odstotkov prebivalstva, zlasti mladih, ki »raje skromno živijo na Irskem, kot pa životarijo na vzhodu Hrvaške«, kot je dejal eden od mladih Hrvatov, izseljenih na Irsko. Velik poudarek bo vlada po napovedih namenila tudi konsolidaciji področij, ki so podlaga za napovedano uvedbo evra leta 2023. D. V.

Projekti na francoskem seznamu prioritet

Francija bo iz evropskega mehanizma za okrevanje prejela približno 40 milijard evrov nepovratnih sredstev, z njimi pa naj bi financirali prioritetne projekte, kot so železniške proge, tovorni železniški promet in nočni vlaki, poskrbeli za termično izolacijo stavb, investirali v vodik in pomagali podjetjem, da bi se lažje spopadala s krizo. Francoski načrt za okrevanje je sicer težak sto milijard evrov – za preostalih 60 milijard bo Francija poskrbela sama, za več kot polovico s posojili – in je razdeljen na tri stebre: ekološko tranzicijo (v ogljično nevtralno družbo), konkurenčnost in inovacije (zlasti na področju digitalizacije ekonomije) ter socialno kohezijo in ozemlja. Sto milijard evrov nameravajo porabiti takole: 40 za razvoj industrije ter po 20 za ekološki prehod, delovna mesta in pomoč revnejšemu prebivalstvu. Mi. P.

Italijanski premier Giuseppe Conte med tokratnih vrhom EU v Bruslju. Foto: Francisco Seco/Reuters

Sredstva priložnost za zgraditev »boljše Italije«

Največ, kar 28 odstotkov, sredstev iz mehanizma za okrevanje je namenjenih Italiji, sicer tretjemu največjemu gospodarstvu v EU. V denarju, ki si ga obeta iz skupne evropske malhe, vlada v Rimu vidi »priložnost za zgraditev boljše Italije«, kot se je prejšnji mesec, med predstavitvijo vladnega načrta za okrevanje, izrazil premier Giuseppe Conte. Njen ključni cilj je z naložbami v digitalizacijo, inovacije, zelene politike, prometno infrastrukturo, izobraževanje, raziskave, socialno kohezijo in zdravstvo podvojiti italijansko gospodarsko rast iz predkriznega obdobja na nekoliko bolj vzdržnih 1,6 odstotka BDP. S pomočjo evropskih sredstev namerava tudi ustvariti znatno število delovnih mest in s tem stopnjo zaposlenosti prebivalstva bolj približati evropskemu povprečju. Ju. K.

Španija hoče ustvariti vsaj 800.000 delovnih mest

Ena najbolj prizadetih članic si lahko obeta za približno 60 milijard evrov nepovratne evropske pomoči, s katerimi naj bi posodobili ekonomijo in (tudi z njimi) ustvarili v treh letih vsaj 800.000 delovnih mest. Med glavnimi poudarki načrta za ponovni zagon kaže omeniti prehod v zeleno družbo in digitalno ekonomijo, javno zdravstvo, izboljšanje javne infrastrukture, energetsko učinkovitost ipd. Španski premier Pedro Sánchez se je pred dnevi med srečanjem s portugalskim kolegom Antóniem Costo tudi zavzel, da bi Španija in Portugalska nekatere projekte izpeljali skupaj. Na mizi sta imela razvoj vodikovih tehnologij, omrežja 5G in satelitov pa tudi čezmejne cestne in železniške povezave. Po pisanju El Paísa računa Španija v celoti, skupaj s posojili, do katerih je upravičena, v prihodnjih letih na kar 140 milijard evrov evropskega denarja. Mi. P.