ZDA za odpoved intelektualni zaščiti za cepiva

Demokratska Bela hiša podpira odpoved zaščiti intelektualne lastnine za cepiva proti covidu-19, je sporočila ameriška trgovinska predstavnica Katherine Tai. »To je globalna zdravstvena kriza in izjemne okoliščine pandemije covida-19 kličejo k izjemnim ukrepom,« je v intervjuju za agencijo Bloomberg napovedala soglasje s takšnimi prizadevanji številnih članic Svetovne trgovinske organizacije. Nova ameriška administracija se zavzema za večji dostop do cepiva po vsem svetu in s tem več cepljenih ljudi.  

Ameriška trgovinska predstavnica je tudi ocenila, da pogajanja ne bodo preprosta, saj so odločitve WTO sporazumne, a verjame, da bo generalna direktorica Ngozi Okonjo-Iweala naredila, kar je mogoče. Indija in Južna Afrika, ki proizvajata številna generična zdravila, že od začetka pandemije pritiskata na večji dostop do intelektualne lastnine proizvajalcev cepiv.



Borzna vrednost ameriških proizvajalk najbolj zaželenih cepiv Moderne in Pfizerja ter nemškega partnerja Biontecha je takoj močno upadla, prav tako Novavaxa, ki cepivo šele razvija. Ameriški proizvajalci cepiv trdijo, da bi bila splošna dostopnost formul brez učinka, saj ima po njihovem prepričanju le malo držav tega sveta pogoje za zahtevno proizvodnjo. Za gradnjo primernih tovarn bi potrebovali leta, proizvodnjo pa bi ovirale tudi omejene količine potrebnih materialov.

Odpovedi intelektualne lastnine do cepiv so vsaj doslej nasprotovale tudi nekatere druge države in zveze, med njimi Evropska unija, Združeno kraljestvo, Japonska, Švica, Brazilija in Norveška. Mnogi verjamejo, da bi to prizadelo prihodnje raziskovanje, saj so pionirske družbe dolga leta in z astronomskimi stroški vlagale v razvoj tehnologije sporočilne RNA, s katero so lahko v rekordnem času razvili tudi cepivo proti covidu-19, zdaj napovedujejo cepiva proti rakastim obolenjem in številnim drugim boleznim. Kako zahtevna je proizvodnja, je pokazalo tudi dogajanje v ameriškem Baltimoru, kjer so kontaminirali petnajst milijonov odmerkov cepiva Johnson & Johnson. Na srečo so to odkrili pred razpošiljanjem potencialno nevarnega cepiva v cepišča.



Omenjene farmacevtske velikanke zdaj res dosegajo visoke dobičke, tiste, ki jim ni uspelo, pa bodo morale odpisati visoke izgube. Po teh argumentih bi revne države ta čas najbolj potrebovale zelo povečano proizvodnjo sedanjih proizvajalk in pripravljenost držav, v katerih ta poteka, da jim jo odstopijo v zadostnih količinah. S tem bi države z najbolj inovativno farmacevtsko industrijo poskrbele tudi zase, saj bi tako pomagale preprečiti razvoj novih in potencialno nevarnejših sevov.