Seznam obtožb, ki jih je proti ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu vložilo pravosodno ministrstvo ZDA, je od včeraj veliko daljši in obsega 18 točk. ZDA so ga, potem ko so ga Britanci 11. aprila aretirali, obtožile sodelovanja s Chelsea Manning pri vdoru v računalnike ameriške vlade, od včeraj pa v novih 17 točkah tudi vohunstva, ker je leta 2010 objavil zaupne dokumente Pentagona in State Departmenta. Posredoval mu jih je – tedaj še vojak – Bradley Manning.

Assange je po trditvah tožilstva redno spodbujal svoje vire z dostopom do zaupnih dokumentov k njihovi kraji in predaji Wikileaksu. Z objavljanjem imen ljudi je postavljal na kocko njihova življenja, tudi Afganistancev, Iračanov, Kitajcev in Irancev.

Za številne izmed točk nove obtožnice Assangeu grozi od pet do deset let zapora, kar pomeni, da mu v celoti, če bi ga Britanci izročili Američanom in bi ga ti spoznali za krivega, grozi več desetletij zapora.



»Assange ni novinar. Noben odgovoren novinar ne bi namerno objavil imen posameznikov, o katerih ve, da so zaupni viri na vojnem območju in jih s tem izpostavil smrtni nevarnosti,« je po poročanju STA dejal pomočnik pravosodnega ministra John Demers.
 

Obtožnica pomeni nevarnost tudi za medijske organizacije

Obtožnica proti Assangeu pomeni nevarnost tudi za medijske organizacije, ki so prenesle objavljeno na Wikileaksu leta 2010. Med njimi so bile dotlej neznane informacije o taborišču Guantanamo, vojni v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih komunikacijah ZDA.

Assangeev odvetnik Barry Pollack je po novih obtožbah dejal, da to ogroža vse novinarje pri njihovem delu obveščanja javnosti o postopkih ameriške vlade. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je sporočila, da je to prvič v zgodovini, da je bil izdajatelj obtožen zaradi objave resničnih informacij.
 

Obama Assangea ni preganjal zaradi vohunstva

Demokratski ameriški predsednik Barack Obama Assangea ni preganjal zaradi vohunstva, ki lahko prinese celo smrtno kazen, ker je meja med tradicionalnim novinarstvom in tem, kar počne Wikileaks, menda težko določljiva.

Sedanji predsednik Donald Trump pa teh pomislekov nima, čeprav naj bi mu po ugotovitvah posebnega tožilca za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve Roberta Muellerja pomagal do zmage.

Wikileaks je namreč pred volitvami leta 2017 objavil elektronsko pošto demokratov v škodo demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton, ki so jo ukradli ruski hekerji.