»Zaspani Joe« Biden se prebuja

New York – Številni pretekli besedni spodrsljaji so pozabljeni, nekdanji podpredsednik Joe Biden je sinoči jasno prevladal na prvem televizijskem soočenju z vermontskim senatorjem Berniejem Sandersom. Ta je res ostro napadal Bidnova pretekla glasovanja v senatu, od ženskih pravic do iraške vojne, a je napadeni dobro zadel s prepričevanjem, da Američani hočejo rezultate, in ne revolucije. Naj bo politična preteklost takšna ali drugačna, številni sedanji predlogi demokratičnega socialista Sandersa za ameriške razmere zvenijo kot revolucija.

Najbolj sporen je predlog razširitve zdravstvenega zavarovanja za starejše na vse Američane. Sredi nevarne pandemije koronavirusa demokratska predsedniška kandidata soglašata, da država potrebuje izredne ukrepe za zaščito vseh prebivalcev, tudi tistih brez zadostnega zdravstvenega zavarovanja ali celo popolnoma brez njega, po končanju sedanje krize pa bi Joe Biden sedanje dostopno zavarovanje s ponarodelim nazivom ObamaCare predvsem dopolnil z zavarovanjem za vse. Že po njegovih zadnjih volilnih zmagah je mogoče sklepati, da je za demokratsko večino takšen predlog razumnejši od Sandersovega podržavljenja, zdaj pa je Biden spomnil še na težave italijanskega sistema, ki je sicer bolj bolj po okusu vermontskega senatorja.



Nekdanji podpredsednik je izpostavil tudi sporno Sandersovo hvalo na račun diktatur od Kube do Sovjetske zveze in senatorju ni pomagalo niti sklicevanje na demokratskega predsednika Baracka Obame, ki o Havani in nekaterih drugih ni našel le slabih besed. Biden je bil tudi videti bolj zbran kot na prejšnjih televizijskih soočenjih, ko je Sanders prepričeval, da bi v ZDA potrebovali prerazporeditev premoženja med revnimi in bogatimi, celo kot odrasli v sobi. Demokratska predsedniška kandidata sta bolj soglašala pri predlogih dostopnejšega študija, prepovedi frackinga in nujnosti vračanja ZDA v mednarodno skupnost, iz katere je državo po njunem prepričanju iztrgal republikanski predsednik Donald Trump.

V torek bodo o predsedniškem kandidatu odločali demokrati iz Arizone, Floride, Illinoisa in Ohia, in če bodo sledili glasovanjem v Južni Karolini in na obeh »supertorkih«, bo Joe Biden morda dosegel nepremagljivo prednost v številu delegatov za julijsko demokratsko nacionalno konvencijo. 77-letnega nekdanjega podpredsednika je zato zelo zanimalo, ali ga bo leto dni starejši vermontski senator podprl pri obračunavanju s Trumpom. To vprašanje je zelo pomembno, saj številni Sandersovi privrženci leta 2016 niso hoteli podpreti Hillary Clinton, a je demokratični socialist videti bolj naklonjen svojemu sedanjemu tekmecu.



Gre predvsem za mlade in priseljence iz Južne Amerike. Biden že ima veliko podporo afriških Američanov, za zmago nad Trumpom pa nujno potrebuje tudi predmestne volivke. Zato ne preseneča, da se je že obvezal k imenovanju podpredsednice, za vrhovno sodišče pa bi določil temnopolto sodnico. »Zaspani Joe«, kot ga zmerja Trump, je vsaj v nedeljo zvečer kazal prebujanje za velik novembrski izziv. Za dober vtis je pomagalo tudi pogosto omenjanje situacijske sobe Bele hiše, v kateri je kot podpredsednik reševal nekdanje krize. Glede na koronavirus in druge težave je vsem jasno, da se bo treba spoprijemati še s številnimi novimi.

Tekmeca za demokratsko predsedniško imenovanje sta sedanjo zdravstveno krizo že na začetku priznala s pozdravom s komolci namesto z rokovanjem, oba bi za postavitev novih bolnišnic in druge izzive uporabila tudi vojsko. Zaradi koronavirusa so soočenje organizirali v prestolnici Washington namesto v Arizoni, v studio televizijske družbe CNN pa v strahu pred okužbami niso povabili gledalcev.